Športno tremo ali zaspanost premagajte z aktivacijo

Mnogi rekreativni športniki, ki se sicer z rekreacijo ukvarjajo, da bi ostali v dobri formi in da bi si nabrali energijo za soočenje z novimi izzivi, se pogosto odločijo, da pripravljenost preverijo še na tekmovanju. Psihologinja Tanja Kajtna opozarja, da moramo za dosego dobrega rezultata ali izpolnitev zadanih ciljev na dan tekmovanja paziti na ustrezno aktivacijo: "Aktivacija mora biti ustrezna na fizični in psihični ravni. Na fizični ravni moramo čutiti ravno pravo količino energije, nekoliko napetosti v mišicah, počutiti se moramo dovolj eksplozivni. Na psihični ravni pa naj bodo misli usmerjene predvsem na tekmovanje, kar pomeni, da moramo biti z glavo pri stvari." To pomeni, da pred štartom misli usmerimo zgolj na npr. tek in pri tem ne razmišljamo o službi, prijateljih in stvareh, ki jih moramo še opraviti in nas skrbijo.

Ob prenizki aktivaciji zaspanost, ob previsoki trema

V primeru prenizke aktivacije, se lahko zgodi, da bomo začeli prepočasi, počutili se bomo zaspani, naša koncentracija pa bo slaba. Takrat lahko aktivacijo na fizičnem nivoju zvišamo s poskoki, šprinti in hitrimi vajami za ogrevanje. Na psihični ravni si lahko pomagamo s predstavljanjem kakšnega dela proge, v mislih si narišemo štart ali pa razmišljamo o zastavljenem tempu. "Ne pozabimo, da bomo z zvišanjem aktivacije na fizični ravni zvišali tudi psihično aktivacijo in obratno. Človek je namreč celota psihičnega in fizičnega delovanja," o povezanosti fizične in psihične aktivacije razmišlja dr. Kajtna.

Kako?

Zaspanost pa preraste v tremo, ko smo preveč aktivirani. Na previsoko aktivacijo nas opozarjajo trema, napetost, težke noge in roke, čudni občutki v želodcu, razbijanje srca, nepravilno in plitko dihanje. V misli se nam prikradejo neuspeh, napake, ki smo jih delali med treningom, in postajamo vse bolj pesimistični. Takrat lahko tremo znižamo na več načinov. Kot pravi Tanja Kajtna, si lahko pomagamo z dihalnimi vajami, pri katerih pazimo, da dihamo s trebuhom in tako izkoristimo celotna pljuča: "Če uporabljamo tehniko globokega dihanja, naj to ne bodo pretirano globoki vdihi, ob katerih bi v prsnem košu čutili napetost, temveč le srednje globoki vdihi. Za znižanje aktivacije lahko naredimo pet do šest globokih vdihov, kar ponovimo dvakrat do trikrat, pri tem pa smo osredotočeni zgolj na dihanje in opazovanje svojega dihanja."

Da do treme na dan tekmovanja sploh ne bi prišlo, lahko že večer prej opravimo avtogeni trening, med katerim poskušajmo s predstavljanjem v telesu začutiti najprej težo in sproščenost, nato pa še toploto in prijetne mravljince. Težo in sproščenost si najprej predstavljamo v dlaneh in prstih, nato v spodnjem in zgornjem delu rok, v ramenih, prsnem košu in trebuhu, nato v stopalih, spodnjem in zgornjem delu nog, na koncu pa še v vratu in obrazu. Potem pa si po istem zaporedju v telesu predstavljajmo še toploto in mravljince.