Kako je sestavljen tekaški trening?

Trening je običajno, izjeme so lahki in dolgi vzdržljivostni teki, sestavljen iz ogrevanja, glavnega dela in izteka. Počasno ogrevanje traja okoli 10 minut, sledi pa mu razgibavanje celega telesa. Začnemo lahko z razgibavanjem glave, končamo pa pri gležnjih. Naredimo lahko tudi nekaj razteznih vaj, a mišice raztegujemo manj kot ob koncu treninga. Boljši tekači v sklop ogrevanje vključijo kakšno tekaško vajo in stopnjevanja, a je predpogoj, da tekaške vaje že obvladate, saj napačno izvajanje ne bo imelo želenega učinka, kvečjemu lahko tvegate kakšno poškodbo. Pri stopnjevanjih je potrebno paziti, da ne pretiravamo, saj se med razgibavanjem lahko že nekoliko ohladimo (predvsem v hladnejšem vremenu) in z intenzivnim prvim stopnjevanjem tvegamo poškodbo. Naj bo vsako stopnjevanje nekoliko bolj intenzivno, dovolj pa bo, če naredite tri do štiri.

Ko smo dobro ogreti, se lahko lotimo glavnega dela treninga. Glavni del je najbolj intenziven, najtežji in najbolj pomemben za vaš napredek. Po glavnem delu trening tudi povzame ime, medtem ko sta ogrevanje in iztek že samoumeven del vsakega treninga. Sem sodijo intervalni treningi, ki se ločijo po razdalji, številu ponovitev, odmoru med intervali … ipd. Glede na to, kako si sledijo dolžine intervalov poznamo še številne izpeljanke intervalnih treningov. Če na primer dolžine intervalov krajšamo treningu rečemo "lijak" (primer: 2000 m + 1600 m + 1200 m + 800 m + 400 m), če dolžine sprva povečujemo, nato pa krajšamo govorimo o "piramidi" (primer: 200 m + 400 m + 600 m + 400 m + 200 m) … ipd. V glavni del treninga lahko spadajo še fartlek, kros, trening klancev, poskokov …

Glavnemu delu sledi še iztek na koncu treninga. Iztek je običajno nekoliko krajši in še počasnejši od ogrevanja. Po izteku je priporočljivo utrujene mišice še raztegniti, tako bo regeneracija mišic hitrejša, vi pa boste prej pripravljeni za nov tekaški podvig.