Stefanos Dedas: Želijo mi plačati kavo, ker pravijo, da sem iz Grčije in nimam denarja

Grk Stefanos Dedas je bil že pri vsega 27 letih del slovenske košarkarske reprezentance. Jure Zdovc ga je leta 2009 vključil v reprezentančni pogon. Po evropskem prvenstvu na Poljskem je bil z reprezentanco lani na svetovnem prvenstvu, pomaga pa tudi letos na EuroBasketu. Skupaj prav tako sodelujeta na klubskem področju. Prvič sta sodelovala v Iraklisu, nato pa pri Sankt Peterburgu in zdaj v Turčiji pri Gaziantepu. Z Zdovcem bi rad sklenil krog z dobrim angažmajem v katerem od velikih evropskih klubov, nato pa se podal na pot glavnega trenerja.

Kaj vam pomeni, da ste že tretjič del slovenske košarkarske reprezentance? Zame je to čast in zelo sem vesel, da sem lahko del te ekipe. Slovenija je zelo lepa država in dobro košarkarsko organizirana. Velika čast mi je delati z Juretom.

V reprezentanci ste bili leta 2009 na Poljskem, lani na svetovnem prvenstvu v Španiji in letos na EuroBasketu. Kakšna je razlika? Ekipi, ki ju je imela Slovenija leta 2009 in letos, sta različni. Prva je bila zelo nadarjena, lani in letos pa imamo novo generacijo. Ker ni Gogija, se opazi. Zato pa nas njegova odsotnost motivira, da naredimo sistem za preostale košarkarje. Jure tudi letos poudarja energijo, ki jo morajo imeti fantje. Veliko poudarka je prav tako na nadzoru žoge.

Kakšna je vaša vloga? Letos smo si s pomočniki razdelili tekme, ki jih moramo preučiti. Imam pa nekoliko drugačno vlogo, ker sem tudi Juretov pomočnik v klubu.

Kdaj ste se z Juretom spoznala in ali se je kaj spremenil? Z Juretom sva se srečala pred desetimi leti. Vsako leto je boljši, ker ga zanima košarkarski napredek. Gleda veliko tekem in čas nameni igralcem, da bi jih izboljšal. Filozofije ni spremenil, saj daje poudarek obrambi, v napadu pa naredi tako, da ima vsak svojo vlogo.

Verjetno imate tudi vi ambicije postati glavni trener? Moje ambicije so, da postanem glavni trener. Pripravljam se. Ne bom rekel, da nisem pripravljen, vendar čas še ni pravi. Moj cilj je, da z Juretom z večjim klubom narediva nekaj še na na evroligaški sceni. Vendar v košarki ne moreš vedeti, kaj bo jutri.

Ste bili kaj razočarani, ker lani nista šla v Olympiacos? Jureta kot trenerja spoštujejo. Z majhnimi klubi je opravil dobro delo. Malce sem razočaran, ker nama v klubu Gaziantep niso pustili oditi, za novo sezono pa so zmanjšali proračun. Me pa ni strah, da ne bi dobil dela v kakšnem od večjih klubov, saj dobro dela. To je naš cilj, da dokaže, da je med najboljšimi trenerji v Evropi.

Kakšen vtis je na vas naredila Slovenija? Nisem vedel, da je Portorož tako lep (smeh, op. p.). Večkrat sem bil v Kranjski Gori. Slovenija je lepa država, Ljubljana lepo mesto. Pri vas je zelo mirno in bi lahko živel tukaj. Upam, da bo se bo slovenska klubska košarka dvignila in bo več denarja namenjenega našemu športu. Da bo Olimpija postala močnejša in se vrnila v evroligo ...

Omenili ste denar … Slovenija ga je veliko namenila Grčiji. Kako gledate na vso stvar? Prebivalci Grčije so se ujeli v past, ker je to povsem politična stvar. Vsaka država se lahko znajde v položaju Grčije. Mi ne odločamo, ampak drugi. To se lahko zgodi Sloveniji, Italiji ... Vse skupaj je politično in ne vemo, kaj natanko se dogaja. Ne verjamem, da imamo težave z denarjem, saj imamo ogromno turističnih destinacij, ki prinašajo denar. Grčija je prav tako zelo lepa država. Ne vem, zakaj se nam je to zgodilo. Pravijo, da naj bi bili leni … Ne morem reči, da smo leni, ampak bolj praktični (smeh, op. p.), To je politika in ni pošteno, da se kritizira prebivalce.

Ali se v reprezentanci na ta račun kdaj pošalijo? Želijo mi plačati kavo, ker pravijo, da sem iz Grčije in da nimam denarja. Včasih me zbadajo.

In kako je sploh zdaj v Grčiji? Ker sem med letom zaradi košarke v tujini, se vrnem v državo le poleti. Na splošno ni tako slabo, kot kažejo. Televizija pokaže le slabo plat, na primer dajanje hrane ljudem v Atenah, kar je bila praksa tudi v preteklosti, ko smo imeli denar. To se dogaja povsod po svetu. Mediji malce pretiravajo. Največja težava Grčije ni ekonomija, ampak imigranti, ki prihajajo. Vsak dan jih pride več kot tisoč. O tem se v Grčiji največ pogovarjajo. Podobno je tudi drugod po Evropi.