Srce želi, telo ne dovoli

Nekdanji reprezentančni center Primož Brezec te dni uživa na obmorskem oddihu. Čeprav se je že zavestno poslovil od košarke na najvišji ravni, ki vključuje velika tekmovanja s slovensko izbrano vrsto, severnoameriško poklicno ligo NBA ali pa evroligo, pa ob tem premleva tudi vtise izjemno pestre in zanesljivo najbolj raznolike sezone v karieri. Potem ko je moštvo AEK Petroline iz Larnace popeljal do naslova ciprskega prvaka, se je namreč v Kuvajtu pridružil Marko Miliću in v dresu moštva Kuwait zaigral še na prvenstvu Perzijskega zaliva.

Lahko bi ostal med Arabci

"V Kuvajtu sem pustil dober vtis. Odprle so se mi nove možnosti. Lahko bi igral v Katarju ali Združenih arabskih emiratih. Toda ko človek vse skupaj postavi na tehtnico in upošteva družino, sklene, da vendarle ne bi bilo slabo vsaj še eno leto ostati na Cipru, kjer bom sicer zaslužil manj, a denar ni bil odločilen. Na Cipru se dobro počutim. Tudi obravnava navijačev in klubskih mož je na izjemno visoki ravni. Po osvojenem prvenstvu me imajo za kralja," pojasnjuje 35-letni sežanski center, ki je s ciprskim delodajalcem že podpisal novo pogodbo. Jeseni se torej vrača v Larnaco. AEK, pri katerem je navdušil s povprečjem 15 točk in dobrih sedmih skokov na tekmo, bo skušal dvigniti še na višjo raven.

Največje tekme je že odigral

Brezec priznava, da se je z zadnjimi klubskimi avanturami tudi povsem zavestno oddaljil od najvišje košarkarske ravni. Ciprski prvak pač ni primerljiv z nastopanjem v evroligaški konkurenci ali ligi NBA. "Morda bi tudi v kakšnem evroligašu še vedno lahko na parketu prebil deset minut. Toda moje telo pri skoraj 36 letih in številnih zdravstvenih težavah ne bi več preneslo tempa z dvema treningoma na dan, stalnimi potovanji … Glava in srce želita najvišjo raven, a telo tega ne dovoli. Vseeno pa to ne pomeni, da se tekem lotevam z levo roko. Ne, ostajam borec. Navsezadnje tudi nastopanje v ciprskem državnem prvenstvu in pokalu EuroChallenge prinašata določene izzive," poudarja 216 centimetrov visoki nekdanji slovenski reprezentant.

Mojster za prve koše

S ciprskim poglavjem kariere Brezec potrjuje tudi svoje besede o tem, da se je zelo težko pripraviti na trenutek, ko se od košarke posloviš. To je storil njegov dolgoletni prijatelj in soigralec Sani Bečirović. Trenersko taktirko je odložil tudi trener Zmago Sagadin, ki je odločilno vplival na njegov profesionalni preboj. Zato ob teh vesteh ni ostal povsem ravnodušen.

"Vesel sem, da še vedno lahko igram," poudarja košarkarski veteran, ki je najzajetnejši del kariere namenil ligi NBA. Tam so bili njegovi delodajalci Indiana, Detroit, Toronto, Philadelphia, Milwaukee in Charlotte. Prav z zadnjim ga veže posebna zgodba. Bil je namreč prvi košarkar, ki je dosegel koš za moštvo Bobcats. To pa ni bil njegov edini prvi koš v karieri. Leta 2010 je namreč na prijateljski tekmi med Slovenijo in Španijo s prvima točkama "krstil" tudi dvorano Stožice v Ljubljani.