Petek, 26. 5. 2017, 16.41
7 let, 1 mesec
Komentar po koncu slovenske klubske sezone
Slovenska košarka dobila, kar je potrebovala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Čeprav večina sezone ni bila takšna, kot bi si želeli slovenski ljubitelji košarke, je njen zadnji del poskrbel za prepotreben veter v jadra. Finalni dvoboj med Olimpijo in Rogaško je vzbudil zanimanje za slovensko klubsko košarko. Povrhu vsega so se pokrovitelji Olimpije odločili, da nazadnje končajo sanacijo in usmerijo pogled proti Evropi, kar bi lahko imelo v našem prostoru večje razsežnosti.
Finalni obračuni med Unionom Olimpijo in Rogaško so imeli vse primesi, ki si jih košarkarski navdušenci želijo. Košarkarji so z individualnimi vložki skrbeli za atraktivnost, manjkalo ni niti drame v napetih zaključkih, v Rogaški Slatini je vladala prava evforija, v Ljubljani pa so se iz spanca zbudili tudi Olimpijini navijači in napolnili hram slovenske košarke Halo Tivoli.
Pred vstopom v zaključne boje državnega prvenstva slovenska klubska košarka ni imela razloga za optimizem, prav tako ne Olimpija, ki si je polfinalno vstopnico priigrala povsem ob koncu. Nastopanje v evropskih tekmovanjih in ligi ABA se je končalo pod pričakovanji. Ni bilo nobene prave bilke, za katero bi se lahko oprijeli. V regionalnem tekmovanju smo zdaj celo izgubili predstavnika, tako da bomo imeli v njem v prihodnji sezoni le enega – Olimpijo.
Oboji zadeli s tujci, Okorn po naporni sezoni junak
Tadej Ferme je bil v finalu zelo razpoložen, a bil eden redkih Slovencev, saj so tujci diktirali tempo. Pri Olimpiji Devin Oliver, Brandon Jefferson in Nikola Janković.
Je pa finale zato prinesel razlog za optimizem. Morda smo v ljubljansko-štajerskem dvoboju pogrešali le to, da bi še kakšen Slovenec bolj krojil razplet. Na prste ene roke lahko naštejemo slovenske košarkarje, ki so imeli ključne vloge v finalu državnega prvenstva. Pri Olimpiji Gregor Hrovat, pri Rogaški pa Tadej Ferme in veteran Dragiša Drobnjak. Sta pa zato oba kluba zadela z okrepitvami. V Ljubljani so prednjačili Nikola Janković, Brandon Jefferson in Devin Oliver, pri Slatinčanih pa Dee Davis, Taylor Johns in Dragan Đuranović.
Lepo je, da je slovenskemu trenerju uspelo na vrh pripeljati klub, ki je nenehno pod drobnogledom in v katerem ni lahko delati. Gašper Okorn je verjel, bil optimističen in Olimpijo po 78 tekmah v sezoni popeljal do dveh lovorik – pokalne in državne (drugo je Olimpija nazadnje osvojila leta 2009). Glede na prikazano si zasluži novo zaupnico ...
Optimizem pri Olimpiji bi lahko spremenil tok dogodkov v slovenski klubski košarki
Bodo naslov Olimpije in pozitivni signali iz uprave kluba o dokončanju sanacije spremenili tok dogodkov v slovenski klubski košarki?
Velika skrb slovenske klubske košarke je prezgodnje odhajanje mladih nadarjenih košarkarjev v tujino, ker pri nas niso čutili, da bi lahko zacveteli. A tudi tujina ne prinaša vselej zadoščenja. Lep primer je Blaž Mesiček, ki se je v Italiji povsem izgubil, medtem ko je imel pri Olimpiji vlogo enega od nosilcev igre. Decembra lani je zapustil Ljubljano in v italijanskem prvenstvu odigral le devet tekem, kar je znak, da onstran naših meja ne cvetijo vedno rožice.
Morda so mladi košarkarji zdaj le dobili upanje v slovenskem prostoru, saj so pokrovitelji Olimpije sporočili, da bodo v pol leta oziroma enem letu pod streho spravili ves dolg in končali sanacijo. Trenutni minus na računu znaša še okoli milijon evrov, a bo po besedah predsednika sveta sponzorjev Jožeta Mermala kaj kmalu s prvotnih 5,5 milijona dolga Olimpija prišla na pozitivno ničlo.
V zmajevem gnezdu si želijo, da bi v prihodnosti Olimpija spet našla prostor v elitni evroligi. In če bo Olimpija, ki je edina zmožna igrati na tako visoki ravni, dobila večjo veljavo v evropskem prostoru, se bo tudi slovenska klubska košarka začela prebujati, saj bodo podjetja pokazala večje zanimanje za ta šport.
