Kaj moram vedeti o svetovnem prvenstvu v Španiji?

Soči je zaradi izjemne uspešnosti slovenskih športnikov na čelu z dvakratno olimpijsko prvakinjo Tino Maze v slovensko javnosti prinesel pravo športno evforijo. Nogometni ples v deželi sambe in športa okroglega usnja se je kljub dejstvu, da na prvenstvu ni bilo izbrane vrste Srečka Katanca, dotaknil Slovencev in potrdil status globalnega fenomena. Košarkarsko svetovno prvenstvo, ki ga bo Španija gostila od 30. avgusta do 14. septembra, ima na športni lestvici resda manjšo težo, a bo zaradi sodelovanja slovenske reprezentance prav gotovo dobra dva tedna del medijskega vsakdana, ob morebitnih kakovostnih predstavah čete Jureta Zdovca pa ga gre razumeti tudi kot potencialni sod čustvenega smodnika.

64 let dolga zgodovina

Svetovno prvenstvo v Španiji bo že sedemnajsto po vrsti. V uvodnih fazah so tekmovanje večinoma prirejale države iz Južne Amerike, prvič pa so se košarkarji za naslov svetovnega prvaka na evropskih tleh merili leta 1970. Tedaj je sklepni del gostila Ljubljana s takrat sodobno dvorano Tivoli.

Od Kanarskih otokov do Barcelone in Madrida

Drugič se v vlogi gostitelja predstavlja Španija, sicer tudi prirediteljica SP 1986. Španski nabor mest, ki bodo gostila najboljše košarkarje na svetu, tokrat vključuje Bilbao, Las Palmas, Granado in Sevillo, kjer bodo potekale tekme uvodnega dela, ter Barcelono in Madrid, kamor se bodo najboljši podali v izločilne boje.

Veliki finale bo 14. septembra gostila sodobna dvorana Palacio de los Deportes de la Comunidad oziroma Barclaycar Arena, kakor se sodoben objekt v prestolnici imenuje ob močnem sponzorskem vložku.

24 reprezentanc, en pokal

V boj za naslov svetovnega prvaka in devetkilogramski pokal, poimenovan po očetu košarke Jamesu Naismithu, se bo v soboto podalo 24 reprezentanc. Neposreden nastop na tekmovanju so si kot gostitelji zagotovili Španci, naslov olimpijskega prvaka pa je med udeležence prvenstva potisnil še košarkarje Združenih držav Amerike.

Glavnino udeležencev so nato določila celinska prvenstva leta 2013. Šest španskih vstopnic je bilo podeljenih na evropskem prvenstvu, ki ga je gostila Slovenija, štirje potniki prihajajo z ameriškega prvenstva, po trije z afriškega in azijskega, oceanske barve pa branita Avstralija in Nova Zelandija.

Pravico do zapolnitve zadnjih štirih mest si je tudi tokrat vzela Mednarodna košarkarska zveza Fiba. Ta je v začetku leta Braziliji, Finski, Grčiji in Turčiji podelila posebna vabila (wild card) in jih tako mimo vrste popeljala na svetovno prvenstvo.

Slovenci tretjič zapored

Slovenija bo imela po Japonski 2006 in Turčiji 2010 na še tretjem zaporednem svetovnem prvenstvu svojo izbrano vrsto. V vlogi selektorja se tokrat predstavlja Jure Zdovc, ki je izbrani vrsti več kot uspešno poveljeval že na EuroBasketu 2009. Tokrat je v Španijo popeljal pomlajeno ekipo, saj sta se dolgoletna člana Jaka Lakovič in Boštjan Nachbar odločila reprezentančne čevlje obesiti na klin, Erazma Lorbka pa je izdalo zdravje.

Vlogo prvega zvezdnika, vodilnega moža na parketu in prvič tudi kapetana je brez pomislekov prevzel Goran Dragić, sicer član severnoameriškega poklicnega moštva Phoenix Suns. Okrog njega je zbrana zavidljivo močna četa na zunanjih položajih, kot največjo hibo pa strokovnjaki izpostavljajo šibkost pod košem. Ta bo težišče napadalne igre bržčas prestavila na mete z razdalje, manj žog pa bodo organizatorji igre spravljali pod koš, kjer utegne šepati tudi igra v skoku.

Visoka pričakovanja

Kljub dejstvu, da je slovenska reprezentanca vsaj na papirju šibkejša kot na predhodnih velikih tekmovanjih, pa pregovorno zahtevni selektor Zdovc ne odstopa od visokih pričakovanj. Že ob predstavitvi reprezentančnega seznama je poudaril, da mora Slovenija naskakovati polfinale, od koder je nato na dosegu roke tudi odličje. Lorbkova odpoved je resda osiromašila slovenske karte, a Zdovc na nižanje ciljev ni pristal.

Tudi slovenska javnost goji dokaj visoka pričakovanja. V anketi, ki jo je za naš medij opravila agencija Episcenter ter temelji na reprezentativnem vzorcu in uravnoteženih demografskih spremenljivkah, je 68 odstotkov vprašanih Slovenijo postavilo med četrtfinaliste. Devet odstotkov vprašanih pričakuje celo prvo zgodovinsko kolajno, 28 odstotkov vprašanih pa bi se zadovoljilo "zgolj" s polfinalom.

Vsaj pet tekem

In kakšen tekmovalni sistem vodi Slovenijo do želenih rezultatskih stopnic? V uvodni fazi tekmovanja bo 24 reprezentanc nastopalo v štirih šestčlanskih skupinah, kar pomeni, da bo vsaka odigrala pet tekem. Napredovanje si bo zagotovila najboljša četverica. Sledi izločilni del tekmovanja z osmino finala, četrtfinalom, polfinalom in velikim finalom ter tekmo za 3. mesto.

Slovenija bo najprej domovala v ne pretirano zahtevni skupini D, kjer ji bodo družbo delale še Angola, Mehika, Avstralija, Južna Koreja in Litva. Morebitne tekmece v osmini finala, četrtfinalu in polfinalu pa lahko išče v sosednji skupini C, v katero je žreb razporedil Ukrajino, Dominikansko republiko, Novo Zelandijo, Turčijo, Finsko in ZDA.

Kvalifikacije za olimpijske igre

S svetovnim prvenstvom v Španiji se začenja tudi kvalifikacijsko obdobje za nastop na olimpijskih igrah, ki jih bo leta 2016 gostil Rio. Olimpijsko vizo si bo že 14. septembra priigral svetovni prvak, preostali pa se bodo morali za nastop na največjem svetovnem tekmovanju znojiti še v letih 2015 ali celo 2016.