Jaka Lakovič se je resno lotil novega poklica in ima velike načrte

Jaka Lakovič je lani vstopil v nove svetove. Končal je igralsko kariero in se podal med trenerje, prav tako pa je postal ponosni očka. Z ženo Heleno sta dobila dvojčka Pola in Luko. Profesionalna kariera košarkarja se je zanj končala po 20 letih. V tem obdobju je zamenjal vsega sedem klubov. Člansko pot je začel pri Slovanu, jo nadaljeval v Krki, bil štiri leta član slovitega Panathinaikosa, nato pet let Barcelone, s katero se je veselil naslova v elitni evroligi, enoletni epizodi pa je imel le v Avellinu in Gaziantepu. Kariero je sklenil v Barceloni v B-ekipi, v kateri si je že tlakoval pot za vstop v drugo kariero. Zdaj je namreč trener v tem katalonskem košarkarskem ustroju. Tudi v novem poklicu ima visoke cilje, kot jih je imel že v letih igralske kariere.

Jaka, zdaj verjetno nimate več glavne besede v družini, ker imata z ženo Heleno dvojčka?
(Smeh, op. a.). Večino časa sem v klubu. Ko pridem domov, dobim enega otroka.

Ne obeh?
Ne, dveh ne obvladam (smeh, op. a.). Življenje se je stoodstotno spremenilo. Obrnilo se je na glavo. Nehal sem igrati in postal trener. Že to je bila ena sprememba. Veliko več dela je zdaj, ko sem trener. Poleg tega smo dobili dva nova člana v družini, kar je ogromna sprememba. Odrekanja je veliko. Nenehno si jima v oporo. A so to sladke skrbi in sladka opravila.

Jaka Lakovič o združevanju trenerskega poklica z družinskimi obveznostmi

Jaka Lakovič je lani za kratek okusil delo pomočnika slovenskega selektorja, letos pa bo to funkcijo opravljal od prvega do zadnjega dne reprezentančne akcije. Foto: Vid Ponikvar Kako ste se navadili na vlogo starša? Obvladate previjanje in podobne stvari?
Obvladam jih. Zamenjati plenice je rutina. Prav tako jima dati jesti, ju uspavati. Hitro se naučiš, kajti drugega ti ne preostane.

Tiste, ki smo nekoč imeli dojenčke, so spraševali, ali ponoči dobro spimo. Kako je pri vas, ko imate s Heleno dva. Sta sinhronizirana?
Eden malce bolj spi, drugi malo manj. Imamo ju v dveh različnih sobah, da se ne zbudita. Zaradi tega vsak večer postavljamo taktiko (smeh, op. a.), kako bi naredili, da bi se čim manj zbujali in več spali. Ne moremo se pritoževati. Pridna sta. Normalno  je, da se ponoči zbudita in pojesta svojo hrano ter nato zaspita nazaj. Veliko bolj naporno je za Heleno kot zame. Zame je prava herojka. Že od nosečnosti, poroda in zdaj naprej.

Ste tudi vi ponoči dežurni?
Tudi jaz vstanem. Težje je, vendar pri teh stvareh ni izbire. Stvar moraš narediti v danem trenutku.

O ciljih v vlogi trenerja

Ali ste pričakovali, da bo vloga starša takšna?
Že nosečnost je bila presenečenje, ker sta bila dvojčka. Po porodu je bilo vse novo. Ne z enim, ampak z dvema (smeh, op. a.). Vse je bilo dvojno. Dvojno delo. A uživamo. Življenje se je spremenilo, ampak smo zelo srečni. Za nič na svetu ne bi nič zamenjal.

Jure Zdovc je bil eden od trenerjev, od katerih se je Lakovič veliko naučil. Foto: Vid Ponikvar Verjetno je Helena izbrala ime Pol, vi pa Luka?
Pol je katalonsko ime, Luka je naše. Meni je bilo všeč že od vsega začetka. Tudi Pol nama je bilo všeč. Glede imen ni bilo dvomov. Ti dve imeni sta bili v ospredju, a se je vedno našlo še kakšno. Vendar sta ostali.

Zakaj Luka? Verjetno nima povezave z Luko Dončićem?
Ne, ime Luka mi je bilo že od nekdaj všeč.

Kako pa je v vaši novi vlogi trenerja?
V enem letu se je veliko spremenilo. Dobrodošlo je bilo, da sem bil na svoji profesionalni poti pripravljen na spremembo. Vedel sem, kaj želim. Ko sem padel v trenerski svet, ki je veliko težji kot igralski, sem bil pripravljen. Ni me ujel na levi nogi oziroma na desni, ker sem levičar (smeh, op. a.). Dobro sem se vklopil in absorbiral spremembo.

Ali ste že med kariero vedeli, da se boste po igralski poti ukvarjali s tem poklicem?
Trenerski posel mi je bil vedno všeč. Zadnja leta kariere sem bolj intenzivno začel razmišljati o tem. Temu sem se toliko bolj posvečal. Na fakulteti za šport me čaka le še diploma. Petnajstega julija grem v Zaragozo, kjer bo nacionalni tečaj za trenerje. Ko to opravim, bom imel izpolnjene vse pogoje, da sem lahko trener katerekoli ekipe v Španiji.

O Luki Dončiću 

Ali je trenerski posel drugačen od kariere igralca?
Drugačen je. Urnik je povsem drugačen. Na trening pridemo uro prej, da se pripravi načrt. Po treningu ostanemo uro, da naredimo analizo. Kar zadeva delovne ure, je bil kar malce šok. Kot igralec prideš 40 minut prej, odtreniraš, se oprhaš in bolj ali manj vse skupaj odklopiš. Kot trener 24 ur na dan razmišljaš o ekipi, igri, o tem, zakaj je bil kdo nezadovoljen ... Zlasti pri mladih košarkarjih, ki so prišli z vseh koncev Evrope. Ni le košarka. Včasih si bolj psiholog kot košarkarski trener. Vsaj pri mlajših kategorijah ... To je bila velika sprememba. Trenerji so mi govorili, naj to pričakujem.

Nekdaj sta bila v reprezentanci soigralca, zdaj bosta imela z Goranom Dragićem nekoliko drugačno razmerje. Foto: Vid Ponikvar Potem je lažje biti igralec ali trener?
Bistveno lažje je biti igralec. Brez kančka dvoma.

Kakšne razlike pri sebi še opazite med obdobjem, v katerem ste bili igralec, in tem, ko ste trener?
Na treningu moraš biti stoodstotno pripravljen. Za vseh 12 igralcev moraš vedeti, kako so pripravljeni, kakšne so njihove naloge. Na vse moraš biti pripravljen. Ogromno dejavnikov je pomembnih. Na vse vrste vprašanj moraš poznati odgovor. Igralci so zelo pametni in hitro ugotovijo, če nisi samozavesten pri odgovorih na vprašanja. Če jim znaš povedati, zakaj je tako, avtoriteta raste in ne potrebuješ kričanja ali vpitja.

Kakšen tip trenerja želite biti?
Nekaj tipov trenerja obstaja. Prvi je avtoritativen, vmesni je med avtoritativnim in demokratičnim, potem pa je še zadnji, ki je sproščen. Zadnji je za nekaj mesecev dober, nato se ta sistem hitro podre. Sam bi bil rad demokratičen trener, vendar bom imel vedno zadnjo besedo. Bom pa pripravljen na kompromis in konstruktiven predlog ekipe. Takšen tip trenerja je po moje najboljši.

O razliki med vlogami, ko je bil del reprezentance kot igralec in zdaj kot trener

Verjetno pa povzdignete glas?
Ko je to potrebno, morajo biti prijemi strogi. Niso pa le strogi prijemi. V mlajših kategorijah in pri mlajših članih moraš vedeti, na katero tipko pritisniti. Nekdo se bo na kričanje odzval z razočaranjem, drugi pa z boljšo igro. Pri tem moraš biti zelo previden in dobro opazovati.

"Luka Dončić je košarkarski genij." Foto: Sportida Kako kot trener na primer gledate na Luko Dončića?
Na to vprašanje vsi že vedo odgovor. Vsi vemo, da Luka igra super. Radi ga gledamo na vseh tekmah, ker je košarkarski genij. Malo ljudi pa se zaveda še ene stvari. Da je ob tej dobri igri tudi eden od nosilcev igre v trenutno najboljši ekipi v Evropi. To dejstvo morda kdaj izpuščamo. Vedno govorimo o superlativih, njegovi produktivnosti na igrišču, manjkrat pa o teh superlativih znotraj najboljše ekipe v Evropi. In to pri 18 letih. Biti vodja pri teh letih je ogromna stvar. Kar neverjetno.

Potem se že veselite dela z njim v reprezentanci?
Seveda. Želim si, da Luka in tudi drugi reprezentanti ostanejo zdravi do konca sezone. Da bodo prišli na prvi dan priprav dobro pripravljeni. Veselim se dela z njim kot tudi z vsakim drugim reprezentantom.

V karieri ste imeli plejado vrhunskih trenerjev, od katerih ste se lahko veliko naučili. Ali je to vaša prednost?
Zagotovo je. Poleg študija za fakulteti za šport, ki mi je dal veliko znanja, in tukajšnjega dodatnega nacionalnega študija, ki je obsežen in intenziven, imam prednost, da imam ogromno izkušenj z verjetno najboljšimi trenerji v Evropi. Kombinacija vsega mi da prednost pri mojem trenerskem delu.

Kdo je na vas naredil največji vtis?
Na prvem mestu je zagotovo Željko Obradović. Tu so še Duško Ivanovič, Xavi Pasqual, Jure Zdovc, Božidar Maljković, pri mojih začetkih so bili Tomo Mahorič, Aleš Pipan, on mi je dal tisto prvo priložnost v evroligi – od takrat je šla moja pot navzgor –, Neven Spahija … Vse te izkušnje, ki sem jih pridobil z igranjem, mi bodo pomagale v prihodnosti.

V reprezentančni akciji bo bedel tudi nad Edom Murićem in Goranom Dragićem. Foto: Vid Ponikvar Kaj bi radi kot trener dosegli?
Ciljev imam veliko. Vedno si postavim visoke. Le tako ohranjaš vsakdanjo motivacijo za napredek, novo učenje. Tako kot igralec bi bil rad tudi kot trener zmagovalec evrolige z enim velikim klubom. Rad bi bil tudi selektor slovenske reprezentance in morda kdaj delal v ligi NBA, če je že kot igralec nisem doživel. Ciljev in želja je ogromno, se pa zavedam, da me čaka ogromno dela. Stopicam korak za korakom in hodim z odprtimi jadri dalje.

Ste pripravljeni prevzeti tudi katerega od slovenskih klubov?
Duško Vujošević je dobro povedal, kakšen je trenerski posel. En kovček moraš imeti vedno pripravljen, da odpotuješ. Nikoli ne veš, kje boš dobil priložnost oziroma kje te bodo odpustili. V tem trenutku sem vezan na Barcelono. Ogromna želja bi bila, da bi iz B-ekipe naredil korak naprej v A-ekipo. Kar zadeva Slovenijo, ob pravi priložnosti ničesar ne zapiram.

Tudi pri Olimpiji, pri kateri sicer niste igrali?
Tudi ne. Pomembno je, da je projekt zdrav.

Lani ste bili kot pomočnik trenerja Igorja Kokoškova sicer vključeni v člansko reprezentančno akcijo, vendar ste bili nato ob ženi Heleni, ko je rodila dvojčka. V polni meri jo boste doživeli šele letos. Nekdaj ste bili njen kapetan, zdaj ste v strokovnem štabu. Ali je to za vas bistveno drugače?
Spremeni se odnos do nekdanjih soigralcev. Mora se spremeniti, ker sem zdaj eden od njihovih trenerjev. Še vedno smo prijatelji, se dobro razumemo, vendar se bo ta odnos, če hočemo ali ne, spremenil. Vesel sem, da sem že lani začel delati in bom letos nadaljeval.

O možnostih Slovenije na EuroBasketu

Kaj lahko po vašem mnenju naredi Slovenija na EuroBasketu? Številni so mnenja, da bi lahko tudi presenetila …
Slovenija ne more več presenetiti, ker je že vrsto let v vrhu evropske košarke. Nihče ne gleda na Slovenijo kot neznanko. Vsi jo kar najbolj spoštujejo. Karkoli bo Slovenija naredila, ne bo presenečenje. Upam, da se bo najprej uvrstila v četrtfinale. Ta tekma bo odločala veliko, saj se ob zmagi podaš v boj za medalje. Dober dan in nekaj športne sreče ti lahko prinese medaljo na evropskem prvenstvu, ki jo že vsi z nestrpnostjo pričakujemo.

Morda jo boste le dočakali v vlogi trenerja …
Upam (smeh, op. a.).