Jaka Klobučar razmišlja kot selektor Zdovc

Pred letom dni se je Jaka Klobučar tretjič v karieri odpravil v tujino s trebuhom za kruhom. Po Partizanu in Ostuniju Basketu je 27-letni košarkar v zadnji sezoni branil barve nemškega Ulma in se z njim uvrstil v polfinale tamkajšnjega prvenstva. Njegova statistika se je na koncu zaustavila pri 10,8 točke, 3,1 podaje, 2,7 skoka in 1,1 ukradene žoge na tekmo. A številke bi bile lahko višje, pravi dolenjski košarkar, če po novem letu ne bi pripeljali konkurence na njegovem igralnem položaju. Delodajalca za novo sezono še nima, misli pa mu vse pogosteje uhajajo k reprezentanci, ki jo letos čaka nastop na evropskem prvenstvu.

Ste zadovoljni s sezono? Zadovoljen sem s sezono, zlasti do novega leta je bilo super. Tako rekoč sem bil prvi igralec v ekipi. Imel sem vodilno vlogo. Tudi številke so bile odlične. Po novem letu so pripeljali novega košarkar na mojem igralnem položaj. Padla mi je minutaža. Imel sem še nekaj dobrih in slabših tekem, z vsem skupaj pa sem zadovoljen. Uvrstili smo se tudi v polfinale.

Ali je bil to cilj kluba? Želeli smo si ga, vendar realno to ni bil cilj kluba. Na trenutke smo igrali zelo dobro košarko. V četrtfinalu smo igrali proti Bonnu in si v peti tekmi zasluženo priigrali pot v polfinale. Proti Bambergu potem nismo imeli veliko možnosti.

Koliko vas je ovirala poškodba hrbta, potem ko ste kmalu po začetku sezone grdo padli? Ni me ovirala, razen tako, da sem izgubil tri tekme. Zelo hitro sem se vrnil, sicer pa je bil padec grozljiv. Počila mi je majhna hrbtenična kost. K sreči se je zacelila, čeprav mi je bilo na začetku grozno, saj sploh ležati nisem mogel.

Z Ulmom niste več pogodbeno vezani, pa bi še ostali v kakšnem od nemških klubov? Trenutno nisem v stiku s predstavniki Ulma, vendar nikoli ne reci nikoli. Nemčija mi je bila kot liga zelo všeč. Tudi v klubu sem se odlično počutil. Organizacija je na najvišji ravni. Naša dvorana je bila nenehno polna, navijači pa so hodili tudi na gostujoče tekme. Zanimivo je, da so nekateri klubi v mestih s 30 tisoč prebivalci, dvorano za šest tisoč ljudi pa imajo nenehno polno.

Ste si že ogledali kakšen klub? Nič še. Čakam. Rad bi igral v dveh tekmovanjih. Nastop v EuroCupu bi bil zame prava stopnica.

Ste pa letos z ženo Dašo naredila velik korak v življenju. Postala sta starša. Ste se že navadili nove vloge? Super je, neverjeten občutek … Najhuje je bilo, ko je žena rodila in sem moral v Nemčijo za skoraj tri tedne. Starševska dopusta nisem dobil (smeh, op. p.). Tisto je bilo nekoliko težje zame, ker nisem bil z njima. Zdaj smo en mesec nenehno skupaj in je super.

Prav dolgo pa tudi ne boste košarkarsko počivali, saj je 18. julija že zbor reprezentance. Ali se kaj individualno pripravljate? Zdaj sem začel teči, saj želim biti že pred začetkom priprav v dobri kondiciji, da mi bo potem lažje. Žoga prav tako ni na stranskem tiru.

Kaj si obetate od reprezentance? Zaradi najverjetnejše odsotnosti Gorana Dragića vas čaka tudi večje breme in več minut … Velika stvar je, če Gogija ne bo zraven. Za vso ekipo je nepogrešljiv. Lani sem se lahko od njega veliko naučil. Dajal je nasvete ter mi zelo pomagal na treningih in tekmah. Če ga ne bo, bomo morali igrati brez njega. Vedno sem govoril, da moramo igrati s tistimi, ki so na voljo. Imeli bomo svoje cilje, najpomembneje pa bo, da se na parketu ustvari pravo ozračje.

Selektor Jure Zdovc je kljub oslabljenemu kadru dejal, da ga zanimajo medalje in najvišji cilji. Kako je pri vas? Tudi sam sem takšen, da vedno merim najvišje. Preprosto je potem tudi motivacija večja in veš, za kaj si moraš prizadevati. Če se že na začetku predaš, ti je potem težje. Moramo gledati proti najvišji stopnički, in to že od prvega dne.