Torek, 4. 8. 2026, 15.25
1 teden, 6 dni
Maks Ciperle in Lukas Bojović po velikem uspehu
Dva obraza zlate slovenske generacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
Lukas Bojović in Maks Ciperle
Slovenska košarkarska reprezentanca do 18 let se je polna vtisov v ponedeljek vrnila z evropskega prvenstva v Trentu, kjer je zasedba Domna Zevnika v velikem slogu osvojila naslov. Že drugo zlato odličje v zadnjih dveh tednih so pozdravili v družini Ciperle, kjer je po Marku v kategoriji do 20 let zlato osvojil še Maks. Navdušen nad zlatim odličjem je bil tudi Lukas Bojović, ki ga v kratkem po odhodu iz Partizana čaka nov začetek v ligi NCAA.
Poleg Stefana Joksimovića, ki še ni stopil pred predstavnike medijev, sta velik kos k sicer izjemnemu ekipnemu uspehu prispevala tudi Maks Ciperle in Lukas Bojović. Čeprav je bila na koncu ključ do uspeha neizmerna timska povezanost, pa ni zanemarljivo, da slovenska reprezentanca do 18 let premore tudi nekaj velikih individualnih potencialov in talentov, ki bi jih lahko v prihodnosti čakale velike stvari.
A počasi. Da je treba iti stopnico za stopnico, se dobro zavedajo tudi v slovenskem taboru, kjer so ravno z vztrajnostjo in trdim delom stopnjevali svoje igre do trenutka, ko je bilo to najpomembneje. "Potem ko smo obrnili tekmo z Latvijo, smo samo še gradili na naši igri in skozi vsako tekmo smo se bolj začeli zavedati, kaj nam lahko uspe. Res smo se neverjetno povezali, na koncu se nam je to izplačalo. Naša povezanost se vidi na igrišču, in ko enkrat res stopimo skupaj, je to nekaj neverjetnega. Naslov smo dobro proslavili," se je smejalo Maksu Ciperletu, ki je bil s 7,4 skoka in 3,7 asistence prvi slovenski skakalec in asistent.
Zlato je z izbrano vrsto do 20 let osvojil tudi njegov brat Mark.
Drugo zlato odličje za družino Ciperle
To je za družino Ciperle že drugo zlato odličje v tem poletju. V Stožicah je okoli vratu pred dvema tednoma odličje dobil 19-letni Mark, zdaj pa je to uspelo še 17-letnemu Maksu. "Pred dvema tednoma smo se veselili za brata, ki je bil z reprezentanco do 20 let zlat, zdaj je to uspelo še meni oziroma nam, tako da doma vsi pokajo od navdušenja. Z bratom nama pomaga, da sva oba v športu, lep občutek je, ko nama je obema uspelo, po zmagi sva se na hitro slišala. Upam, da gre zdaj zgodba samo še navzgor," je povedal Maks.
Ciperle je v zadnji sezoni nosil dres Cedevite Olimpije, nekajkrat je mesto dobil tudi v članski zasedbi Zvezdana Mitrovića, ki je v njem prepoznal potencial. Ob vprašanju o prihodnosti pa se je Ciperle le namuznil. "Za zdaj še ne vem, kaj bo z mojo prihodnostjo, res še ne vem … bomo videli," je bil skrivnosten slovenski košarkar, ki bo septembra postal polnoleten.
Bojović po osvojenem zlatu čez lužo
Kakšna bo njegova prihodnost, pa dobro ve Lukas Bojović, ki ga čez slaba dva tedna čaka selitev v ligo NCAA, kamor je pot pred leti vodila tudi njegovega očeta Gregorja. "Oče mi je dal nekaj nasvetov, ker je bil pionir med temi, ki so hodili čez lužo, jaz pa sem zdaj najmlajši Slovenec, ki se podaja v NCAA. Priložnost sem sprejel, ker se tam ponuja še več možnosti. Partizan imam rad, a za zdaj v ekipi ni mesta zame, Wake Forest pa mi je ponudil minutažo, ki je v Evropi ne bi dobil," je ob boku uspeha izbrane vrste dejal Bojović.
18-letni branilec se je v zadnjih letih kalil v vrstah beograjskega Partizana, pri katerem je še posebej nase opozoril na aprilskem turnirju Next gen, kjer je na štirih tekmah v povprečju dosegal 22,8 točke, pet asistenc in 1,8 ukradene žoge na tekmo. "Bila je zanimiva dogodivščina, delal sem z Željkom Obradovičem, zame najboljšim trenerjem na svetu. Res mi je bilo v čast delati z njim. 17. avgusta me čaka pot v ZDA, cilji pa so povsod isti, potem pa svetovno prvenstvo. Če bo ekipa ostala skupaj, nam nihče ne more nič," se je proti uspehu reprezentance še enkrat obrnil Bojović.
Bojovića v kratkem čaka pot v ZDA.
Zlato odličje je bil tudi velik obliž na rane na prvenstvo izpred dveh let, ko je Slovenija v kategoriji do 16 let v želji povsem pregorela in takrat turnir končala na 12. mestu. "Pred dvema letoma smo igrali preveč individualno, tudi letos smo imeli na začetku še nekaj težav, ko smo preklopili, je pa steklo in nam nihče ni mogel nič. Z ekipo smo res povezani, z Joksimovićem in Stjepanovićem se poznamo že od mladih nog, vse te zadeve smo morali le povezati še na igrišču in potem smo prevladali," je dejal Bojović.
"Za to medaljo je veliko odrekanja, prilagajanja, veliko fokusa in disciplina. Individualna priznanja ne štejejo nič, če ni ekipnega uspeha. Pomembna je celotna ekipa. Imeli smo fenomenalno podporo, kot da bi igrali doma. Preostali zunanji dejavniki nas niso motili, dokler držimo skupaj kot ekipa, vse drugo ni pomembno," je dodal mladi slovenski as.
Preberite še:
