Ponedeljek, 6. 6. 2016, 9.57
6 let, 7 mesecev
Dovolj je bilo, brada gre z razlogom stran
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
Če bi kdo oktobra lani napovedal, da se bo v slovenskem košarkarskem prostoru zgodilo kaj takega, bi ga gledali postrani. A se presenečenja dogajajo. Helios in Zlatorog sta ga uprizorila, slavo pa so pobrali Domžalčani na čelu z Janom Močnikom, ki je izpostavil energijo znotraj moštva.
Jan Močnik se je skupaj s soigralci pri Helios Suns veselil naslova državnih prvakov.
V začetku decembra je bil Helios Suns pri treh zmagah na šestih tekmah, kar je dalo vodstvu kluba znak, da začne pogledovati proti novemu trenerju. V Domžale so po Gašperju Okornu pripeljali hrvaškega strokovnjaka Jakšo Vulića.
Njegova primarna naloga je bila, da ekipo popelje v ligo za prvaka, za večje cilje pa takrat še niso bili pripravljeni oziroma tudi sami niso verjeli, da lahko spišejo takšno pozitivno zgodbo. Skozi šivankino uho so se kot tretja ekipa uvrstili v ligo za prvaka, ki so jo končali na četrtem mestu.
"Energija med igralci in trenerji je stekla. Vsi smo postali vraževerni."
"Pustil nam je svobodo v igri. Videl je naše karakteristike, zamenjalo se je tudi nekaj košarkarjev, da smo se lahko drugi razbremenili. Mislim, da je bila to največja težava. Čestitam strokovnemu vodstvu, fizioterapevtom, ki so nas dobro regenerirali po vseh tekmah. Mislim, da smo jih odigrali okoli 60, kar je veliko, zlasti če upoštevamo dejstvo, da smo nekaj časa igrali s šestimi, sedmimi košarkarji," je o spremembi, ki jo je v moštvo vnesel Vulić, spregovoril Jan Močnik.
"Brada gre stran," pravi Močnik.
Premierno se je naslova državnih prvakov veselil daljnega leta 2008, ko je pomagal Unionu Olimpiji, da se je predzadnjič povzpela na slovenski vrh. Helios je v končnici najprej z 2:1 preskočil Rogaško, nato je pred njim stala visoka ovira, ki je slišala na ime Krka. Trener Vulić je pred tem dvobojem izpostavljal, da ima okrnjeno zasedbo, saj takrat ekipi ni mogel pomagati še izkušeni Željko Zagorac - v finalu je igral.
S sproščenostjo je košarkarjem Heliosa uspelo prelisičiti Dolenjce in se uvrstiti v veliki finale. "Po eni strani je smešno, po drugi strani mora vsak v sebi verjeti, da gre lahko do konca. Energija med igralci in trenerji je stekla. Vsi smo postali vraževerni. Verjeli smo, pogovarjali se, od končnice naprej delali iste stvari. Prva tekma z Rogaško nam je že dala smernice, v dvoboju s Krko pa smo si dvignili samozavest. Verjamem v energije. Če 12, 15 ljudi verjame v skupno stvar, se da potem zadani cilj tudi uresničiti. Če živiš za košarko, skušaš priti do konca. Da bi to uresničili pred sezono, moram pošteno povedati, da nismo imeli v glavah. Bolj ko se je sezona približevala h koncu, bolj smo verjeli," razlaga Lumpi, kot so ga klicali še pri Olimpiji.
Kako so košarkarji Heliosa prepevali pod prho
V velikem finalu je Helios s 3:1 odpravil Zlatorog in bil dvakrat uspešen celo na gostovanju, ta naslov pa ima za 29-letnega Močnika posebno težo: "Vrnili smo se, potem ko smo lani izpadli v polfinalu. Imeli smo nekaj grenkega priokusa. V ekipi imamo izkušene igralce, prihajajo mladi. Osebno mi ta naslov veliko pomeni. Ne samo v karieri, ampak tudi v življenju. Živel sem za košarko, se pravilno prehranjeval …, verjel v sanje."
Ob zasluženo osvojenem naslovu državnih prvakov, ki je za Helios po letu 2007 drugi v zgodovini, pa je čas, da njegov obraz vendarle doživi spremembo: "Zdaj se bom le obril. Rekel sem, da se celotno končnico ne bom bril. Malce se je zavleklo in je brada že kar zrasla (smeh, op. p.)."
