Nachbar se približuje ciljni črti, vzporedno pa že vozi nove dirke

Boki, ne vidimo vas aktivnega na parketu, zato povejte, kaj počnete.
Veliko stvari. Poleg tega ostajam dobro fizično pripravljen. Z razlogom nisem končal kariere. Počutim se v redu. Zakaj bi naredil temu konec, če še ne čutim, da je prišel ta trenutek. Čeprav vsak dan bolj čutim, da bom naredil ta korak. Dogaja se toliko stvari, da sem bolj zaseden kot prej. Nikdar nisem pričakoval ali si sebe predstavljal, da bi po koncu kariere sedel na kavču, jedel čips in pokovko ter gledal Evroligo.

Ali ste imeli kaj ponudb?
Na začetku sezone so bile možnosti, ampak to bi pomenilo, da bi se morali seliti iz Španije. Za ta korak se nisem odločil. Selitev je bilo dovolj, zlasti teh težjih, ko menjaš državo, se spoznaš z drugim jezikom, kulturo …

S Sevillo ni našel skupnega jezika. Če bo še aktiven pod obroči, bi to rad bil v ekipi, ki ima ambicije po lovorikah. Foto: Jaka Lopatič Koliko je še možnosti, da bi vas videli na parketu?
Če se bo med sezono odprla možnost v Španiji, a največ za štiri mesece, bi zaigral, zato ostajam pripravljen. Rad bi se priključil ekipi, ki se za nekaj bori, ki ima cilj. To me še motivira.

Čeprav še vedno živite v Sevilli, ni bilo možnosti, da bi še naprej igrali za tamkajšnji klub?
S Sevillo se nismo dogovorili. Nekako ni bilo obojestranskega interesa. Želel bi si, vendar je bila vizija drugačna. Do konca poletja se sploh ni vedelo, ali bo klub igral v prvi španski ligi ali ne, zato je bila komunikacija s klubom motena. Na koncu mi je odleglo, da se nisem odločil. Skupnega interesa ni bilo, prav tako ne nobenih zamer. Preprosto ni bilo želje po skupnem nadaljevanju.

Kako napreduje študij, ki ga opravljate v Angliji?
Ravno ste me zmotili pri pisanju poročila (smeh, op. a.). Glavno šele prihaja. To je od dve- do trileten projekt, potem bom dobil diplomo iz podjetniškega menedžmenta. Malenkost je orientirano v športne vode, sicer pa je vse skupaj postavljeno bolj na široko. V poslovnem svetu veliko govorimo o organizaciji, strukturah … Daleč o tega, da bi bil na meniju le šport. Pridobivam zanimivo znanje.

Ker ima izkušnje iz Evrolige in lige NBA, so ga pri Detroit Pistons povabili k sodelovanju. Za to ekipo opravlja funkcijo oglednika. Foto: Vid Ponikvar Prav tako smo lahko zasledili, da ste oglednik za NBA-moštvo Detroit Pistons.
Klubu dajem poročila in svoje mišljenje glede igralcev v Evroligi. Spremljam torej 16 ekip in med njihovimi košarkarji iščem tiste, ki so zanimivi za NBA-klube. To niso le mlajši, ampak tudi starejši košarkarji, ki zadnja leta vse več odhajajo v ligo NBA. Klubi želijo imeti vpogled v boljše klube. Poznam Jeffa Bowerja, s katerim sva sodelovala, ko sem bil pri Hornets. Ostala sva v stiku in poleti se je obrnil name. Vprašal me je, ali sem že nehal igrati, dejal sem mu, da še ne vem. Odšel sem v Detroit, kjer so mi pokazali, kako deluje služba oglednika.

V NBA želijo pridobiti košarkarje, ki jim lahko z znanjem in izkušnjami kaj prinesejo. Nisem edini košarkar, ki je igral v Evroligi in NBA. Takšni košarkarji so tarče teh klubov in si nas želijo.

Kaj ste počeli v Detroitu?
Bil sem na trening kampu, kjer sem bil del vodstva. Prisoten sem bil na vseh sestankih vodilnih, pogovarjal sem se z vsemi. Preučevali smo vse mogoče prestope košarkarjev, tudi igralcev, ki gredo na nabor. Izkušnja je bila zanimiva. Kar smo se tam pogovarjali, ne pride iz sobe. Vpeljan sem bil v najožji krog, kar je bilo zame super priznanje. Tako sem z eno nogo na igrišču.

Luko Dončića v ZDA zelo dobro poznajo, a glede nabora za prihodnje leto bo ključen marec, ko se onstran luže konča študentska liga, znana kot marčevska norost. Foto: Sportida Malo v šali, malo zares bi lahko rekli, da ker imate veze, bi vas lahko še malce potisnili na parket, da bi pomagali ekipi.
(smeh, op. a.) Zanimivo je bilo to, da sem videl svoje ime na lanskem seznamu. Začel sem se smejati, oni pa so me vprašali, zakaj se smejim. Vprašal sem jih, ali sem tam, da komentiram druge ali sebe (smeh, op. a.). Vsi smo se malce nasmejali. Ponosen sem, da je bilo moje ime tam, saj očitno nisem zapustil NBA-radarja, čeprav me ni bilo tam že kar nekaj let.

Kaj pa ste Američanom dejali glede Luke Dončića, ki bo prihodnje leto na naboru lige NBA?
O Luku mi ni bilo treba veliko povedati. Vse vidijo. Američane zanimajo osebne stvari. V Madridu še nisem govoril o tem. Zanimajo jih zlasti situacije košarkarjev, ki so malce manj znani in bi lahko prinesli plus. Pod radarjem so tisti, ki jih je mogoče kdo že pozabil. Luko Dončića lahko predlaga vsak, ker je res super igralec. Pri vsem tem je lepo videti, da mi zaupajo. Jaz le sledim svojemu občutku in povem, kaj si mislim o košarkarjih. Kar vidim, povem.

Bo Luka prvi na naboru prihodnje leto?
Sezona je še dolga, zato je težko povedati, zlasti ker v ZDA prihaja marec, ko je konec študentske košarke. Takrat si kdo od ameriških košarkarjev dvigne svojo ceno. Američani takrat gledajo vsako potezo košarkarjev. Odvisno je tudi od tega, katera ekipa bo imela prvi izbor na naboru. Mislim, da ima Luka uvrstitev med prve tri zagotovljeno.

Košarkarji iz Evrolige so ga izbrali, da bo na čelu organizacije, v kateri bodo združeni vsi košarkarji iz elitnega evropskega klubskega tekmovanja. V zadnjem času smo videli, da se vam je odprla še ena "služba". Postali ste vez med košarkarji in Evroligo.
Lotil sem se projekta združevanja košarkarjev. Nerad uporabljam besedi unija ali sindikat, ker ima to politični prizvok in vsakemu gredo zaradi tega dlake pokonci. Na letnih sestankih je iz Evrolige prišla ideja, da bi se košarkarji povezali, da bi to povezoval nekdanji košarkar, ki je v stiku s trenutnimi igralci. Za ta projekt so se obrnili name, zato obiskujem vseh 16 ekip in se pogovarjam s košarkarji, kaj je dobro in kaj ne, kaj jih moti, kaj bi radi spremenili ...

Kakšna konkretna ideja?
Vsi veste, kakšen je položaj v evropski košarki. Pri vseh teh konfliktih se pozablja na glas košarkarjev. Evroliga govori eno, Fiba drugo, lokalne lige tretje, reprezentance četrto, nihče pa ne vpraša igralcev. Oni so le material, ki si ga podajajo levo in desno. Zato se želimo povezati v organizacijo, ki bo vodilni konj evropske košarke. Da bi imeli glas pri vseh teh odločanjih in spremembah. Do zdaj so pri vsem izgubljali le košarkarji.

Bi s tem dobili glas tudi pri Fibi?
Tu gre za Evroligo. Glas 240 igralcev bodo poslušali vsi. Evroliga je dala zeleno luč za združitev. Po sestankih, ki sem jih imel z direktorji klubov, sem videl, da ta projekt podpirajo. Za zdaj kaže dobro, a smo šele na začetku.

Potem bi se košarkarji povezali na takšen način kot kolegi iz lige NBA?
Njihov sindikat je zelo močen. Brez njihovega odobravanja se nobena stvar ne more spremeniti. Tako želimo tudi v Evropi, da bi imeli košarkarji besedo pri urnikih, dolžini priprav, načinih potovanja, pravilih igranja …

Boštjan Nachbar je ogromno na poti, saj obiskuje vseh 16 klubov v Evroligi. Foto: Gregor Pavšič Ali vam je to v veliko čast?
Lepo je. Vem, da so imeli namen izbrati takšnega človeka, ki ima izkušnje iz Evrolige in NBA. Da se postavi organizacija, ki se bo borila za igralce. V Evropi nima noben košarkar nikakršne vloge. Podpiše sicer lepo pogodbo in če je klub urejen, dobi plačo na točno določen dan, tu pa se pravice končajo. Če klub želi, da prideš sredi poletja, moraš priti. Če hoče, da se trikrat trenira, moraš trikrat trenirati. Če ti prepove, da zaigraš za reprezentanco, moraš to sprejeti. Potencialno se zavzemamo tudi za to, da bi imeli košarkarji iz Evrolige košarkarsko pokojnino. To so nadaljnji koraki in večletni projekt.

Potem ste dejansko, kot bi dejali Američani, zasedeni 24/7 …
Ogromno sem zaseden, saj delam na vso moč in veliko časa izgubim tudi s potovanji. Decembra sem zaseden, januar bo brutalen. Potem se bo umirilo in nato bomo v Barceloni začeli drugi krog sestavljanja organizacije.