Boštjan Nachbar se bo poslovil z mirno vestjo

Pogovori s košarkarji, rojenimi okrog leta 1980, vse pogosteje vključujejo vprašanja o koncu športne poti. Nekdanji reprezentant Boštjan Nachbar pri tem ni izjema. Potem ko se je po dveh sezonah razšel z Barcelono, namreč odkrito priznava, da je ena od mogočih prihodnjih potez tudi košarkarska upokojitev. "Potrebujem čas za tehten premislek. Odločiti se moram v nekaj tednih," pripoveduje 35-letni Korošec in dodaja, da se je znašel na razpotju treh poti. Prva vodi v najbrž zadnjo sezono v enem od klubov na visoki evropski ravni. Druga vodi v košarkarski pokoj. Vmesna pot kariero podaljšuje v manj razvitih košarkarskih državah s skrajšano sezono in svojevrstno življenjsko avanturo v slogu Marka Miliča v Kuvajtu.

"Telesno se počutim dobro. Prav gotovo bi še lahko igral. Sem pa na razpotju. Zanesljivo bom zelo dobro razmislil, preden potegnem pravo potezo, saj svoje odločitve ne želim obžalovati," poudarja Nachbar, ki o tej temi govori nadvse sproščeno in odkrito, brez cmoka v grlu ali s čustveno obarvanim tonom glasu. "Na svojo kariero gledam z velikim nasmehom na obrazu. Jasno, kot profesionalec bi želel doseči še več. A zavedam se, da ima vsaka kariera svoj začetek in svoj konec. Zase lahko rečem, da sem imel na svoji košarkarski poti veliko sreče. Spoznal sem ogromno velikih ljudi, ki so mi stali ob strani. Poslovil se bom z mirno vestjo," pojasnjuje 206 centimetrov visoki krilni košarkar in dodaja: "Predvidevam, da bo odločitev za slovo lahka, a že naslednji dan se bom spoprijel s šokom. Treningi, tekme, veselje, razočaranja … To je košarkarsko življenje, ki ga poznam 20 let. Dnevi brez tega bodo šokantni."

Ostal bi v košarki, toda …

Čeprav utegne pod koši vendarle vztrajati še kakšno sezono, pa medtem že odkrito pogleduje proti igralskemu pokoju, v katerem ga zaradi šestih sezon v ZDA čaka tudi pokojnina lige NBA. "Rad bi ostal v košarki, pri tem pa se zavedam, da se bom moral za prehod odločiti takoj. Ko namreč enkrat izgubiš stik s košarko, se je težko vrniti," pravi, a v isti sapi dodaja, da vendarle ne v kakršnikoli obliki.

"Delovanje povsem ob roku parketa, torej v vlogi trenerja, me ne zanima. Podobno velja za vlogo menedžerja. Ta posel se mi je namreč uprl, saj ni povsem čist. Prav zaradi tega ne bom postal zastopnik košarkarjev. Vidim pa se v funkcionarski vlogi," pripoveduje Nachbar, ki je v svoji karieri po odhodu iz domačega Dravograda igral za Maribor, Zlatorog, Olimpijo, Benetton, Houston, New Orleans, Oklahomo, NJ Nets, Anadolu Efes, Unics iz Kazana, Brose Basket iz Bamberga in nazadnje Barcelono.

Prihodnje leto že 10. Bokijev kamp

Ob pogledovanju v bližnjo prihodnost priznava, da ga zanima tudi delo z mladimi košarkarji. Na to ga napeljujejo dobre izkušnje z organizacijo poletnega košarkarskega tabora za košarkarje od 8. do 17. leta v Kopru. Prav ob koncu tedna je s sodelavci, med katerimi so tudi brat Grega Nachbar, Smiljan Pavič, Mojca Markovič in Miha Čmer, spustil zastor že devete izvedbe.

"Zdaj je to že dobro utečen stroj. Letos smo gostili 75 otrok. Morda nam je lahko celo nekoliko žal, da se nismo odločili za dodatno izmeno. Delamo kakovostno. Dober glas je segel tudi v tujino. Projekt je tako uspešen, da se je, podobno kot moja kariera, znašel na razpotju – ostati v tej obliki ali pa se dvigniti na še višjo raven. Če se bomo odločili za drugo pot, verjamem, da lahko Koper z dodatnimi gosti iz tujine postane odlična poletna košarkarska baza," pravi vodja koprskega košarkarskega tabora.