Tadej Pogačar
Četrtek, 1. 9. 2022, 18.07
2 leti, 2 meseca
Tadej Pogačar razkril, kaj se mu je dogajalo v usodni 11. etapi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,36
1
Tadej Pogačar je poiskal razloge za težave v 11. etapi letošnje Dirke po Franciji, kot se je izkazalo pozneje, usodni etapi letošnjega Toura.
Tadej Pogačar (UAE Emirates) je v kolumni za portal MMC podrobneje opisal, kaj vse se je dogajalo na letošnji Dirki po Franciji, ki jo je po usodni 11. etapi, v kateri je izgubil rumeno majico in za novim vodilnim ter, kot se je pozneje izkazalo, tudi končnim zmagovalcem Jonasom Vingegaardom (Jumbo-Visma) zaostal tri minute, končal na še vedno izvrstnem drugem mestu. V beli majici najboljšega mladega kolesarja in s tremi etapnimi zmagami v žepu.
Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar se je v svoji kolumni sprehodil po pripravah na Dirko po Franciji, zapis prvega dela kolumne pa končal pri 11. etapi, usodni, kot jo tudi sam označuje.
Posebej se je ustavil pri 5. etapi na tlakovcih, kjer je užival v vzdušju trase, delno speljane po trasi klasike Pariz–Roubaix, šesti etapi, kjer je prvič na letošnjem Touru oblekel rumeno majico, in sedmi z zaključkom na La Super Planche des Belles Filles, kjer je v zadnjih metrih prehitel Jonasa Vingegaarda (Jumbo-Visma).
"Tisti dan sem nosil posebne kolesarske čevlje z belo pentljo, ki ponazarja vse tipe raka, in na ta dan smo simbolično odprli Fundacijo z mojim imenom, ki bo služila raziskavam na področju boja proti raku. Dan je bil čustven, veliko sem premišljeval o tej temi, boju z enim samim ciljem: premagati to zahrbtno bolezen," je v svoji kolumni na MMC zapisal Pogačar.
"Dal sem na koncu vse od sebe, da mi je tistih zadnjih sto metrov uspelo na strmi ciljni špici prehiteti Jonasa za nekaj centimetrov. V mislih sem imel Urškino mamo Darjo, svojo Urško in vse druge, ki so mi pomagali pri uresničitvi te Fundacije. Prav zaradi njih sem dobil dodatno moč, da sem lahko na koncu slavil drugo etapno zmago. Bil sem presrečen, za nagrado sem lahko objel tudi Urško, ki je nisem videl že toliko časa. Vse mi je šlo, kot sem si zamislil, sem si spet rekel konec dneva …"
Če bi bil pijačo s hidrati, če bi Rafalu naročil počasnejši tempo ...
Precej drugače pa je bilo v 11. etapi od Albertvilla do Col du Granona, ki jo je tudi Pogačar označil za usodno etapo.
"Začeli smo dobro, tudi počutil sem se OK, potem pa mi je zmanjkalo energije, premalo pijače, tisto etapo sem si sicer želel veliko vode, pozabil sem piti tisto pijačo s hidrati, a na Galibier je bilo še vse v redu," se spominja prvi kolesar jakostne lestvice Mednarodne kolesarske zveze.
A kmalu je postalo peklensko težko. "Taktika celotne ekipe Jumbo Visma z Jonasom in Primožem Rogličem na čelu je bila zares odlična. Prav vsi so bili 100-odstotni, zares dobro so me strli s svojimi napadi, še posebej na tistem ravnem delu med Telegraphom in Galibierjem, potem sem še sam poskušal z napadi, ker sva ostala samo še jaz in Jonas na vrhu Galibierja. Jonas je imel interes čakati na svoje pomočnike v vodilni skupini, Van Aert pa je čakal na Primoža. Mogoče sem bil malo živčen, kako in kaj se bo zgodilo na Granonu. Ko smo začeli zadnji klanec, sem takoj začutil, da danes ni tako dober dan."
Zapis je sklenil z ugibanjem. "Če bi takrat naročil Rafalu, da začne klanec bolj počasi, bi preživel do cilja z manj zaostanka. Ko zdaj gledam nazaj, mislim, da ta dan po Galibierju ni bilo več vrnitve za dobre noge. Očitno sem vso super moč pustil na tistih klancih. Me je kar stalo zadnje štiri kilometre, če pogledam svoje podatke. Si mislim, pa saj grem lahko ves dan tako hitrost, kasiral sem 3 minute do Jonasa, ki je znova pokazal, kako dobro je šel in v kakšni formi je bil. Takrat sem vedel, da bo ta Tour še težak, da sicer še ni konec in da se bo treba vsak dan boriti vse do zadnje etape."
1