Spoznajte Jureta Žabjeka, slovenskega junaka iz Wisle

Jure Žabjek je v besedah skromen, a nič kaj skromen v dejanjih. Pred dnevi je na evropskem prvenstvu v Wisli na Poljskem pometel s konkurenco in se v anale gorskega kolesarstva zapisal kot najboljši evropski "spustaš".

190 centimetrov visokega mojstra na gorskem kolesu ste v nedeljo posadili na Sportalov prestol športnika tedna, zato je logična poteza, da smo ga mi ob prvi priložnosti posedli še pred Sportalov mikrofon.

Dvajsetletni Jure je eden od tistih športnikov, ki so razpeti med fakulteto – na fakulteti za elektrotehniko je uspešno končal 1. letnik – in športno potjo. Za zdaj se ne upa povsem osredotočiti na drugo, saj se lahko zgodi, razmišlja Žabjek, da športna kariera obtiči na mrtvi točki, zato je pametno, če se lahko nasloniš na akademsko rezervo.

Začetek na Golovcu

Njegova gorskokolesarska pot se je začela na domačem Golovcu. Najprej po zaslugi oziroma zgledu starejšega brata Primoža, ki je že leta 2008 začel nastopati v pokalu Slovenije.

"Takrat smo si vsi trije bratje kupili gorska kolesa, si na Golovcu uredili svoje proge in začeli kolesariti v družbi prijateljev," se spominja Jure, ki se je prve tekme udeležil leta 2009.

Na cesto ga ne vleče

Čeprav je bil na dan intervjuja za Sportal povabljen na novinarsko konferenco, kjer so predstavili potnike za svetovno kolesarsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki ima precej več medijske in vsesplošne pozornosti kot gorsko, in kjer je kot prvi dobil besedo, ga med "cestake" za zdaj, no, pravzaprav nikoli, ne mika.

Pogoji so slabi, rezultati pa ravno obratno

Ostaja pri gorskem kolesu, pa čeprav se strinja, da so pogoji za treninge gorskega kolesarstva v Sloveniji slabi. In to precej slabši, kot kažejo rezultati.

Na evropskem prvenstvu na Poljskem je Slovenija poleg Žabjekovega naslova vknjižila še dve odlični uvrstitvi. Monika Hrastnik med članicami in Luka Berginc med mladinci sta se zavihtela tik pod zmagovalni oder, na četrto mesto.

Trenira kar na tekmah

Naš tokratni gost rubrike Prvaki so med nami, v kateri predstavljamo prvake iz manj medijsko izpostavljenih športov, suhe treninge v fitnesu in na trenažerju opravlja doma, več težav pa ga čaka v praksi, saj v Sloveniji, razen Krvavca in Kranjske Gore, nimamo tehnično tako zahtevnih prog, da bi bile konkurenčne tistim na največjih tekmah.

Glavnino tehnično bolj zahtevnih voženj tako opravi kar na tekmah. "Tako ali tako so vsak konec tedna, kar pomeni, da tam nabiram izkušnje," pravi.

Udobje v ekipi Unior Tools

Zadnja tri leta je član kolesarske ekipe Unior Tools Team, kamor so ga povabili po osvojenem naslovu državnega prvaka v spustu in nekaj drugih odličnih uvrstitvah. S klubsko izkaznico se mu je odprl povsem drug svet.

"Začel sem nastopati v svetovnih pokalih, imam vso njihovo tehnično podporo, kar mi veliko pomeni. Pomagajo mi pri nastavitvah, na tekmah imam lahko serviserja in trenerja (trenira pod mentorstvom Mihe Jakopiča, op. a.) in to je veliko."

Pred koncem letošnje sezone ga čaka še ena tekma za evropski pokal, kjer se bo poskušal zavihteti na tretje mesto. Zaradi zloma roke, ki se mu je pripetil sredi sezone, je moral izpustiti dve od štirih tekem in si tako pridelal nekaj zaostanka. Ko si je celil roko, je hodil na fakulteto. Vse je za nekaj dobro, ugotavlja.