Nekdanji smučar, ki je v Kanadi zaživel kot profesionalni kolesar

Jure Rupnik je 21-letnik s koreninami v Logatcu in Komendi. Zdaj jih poganja v deželi javorjevega lista, kamor sta se starša s trebuhom za kruhom – oče si je najprej našel delo elektrikarja - preselila pred tremi leti in pol. Jure se jima je s sestro pridružil maja lani.

Prvo leto življenja v Kanadi je bilo za družino Rupnik, ki je dve leti živela ločeno - starša v Kanadi, otroka pa v Sloveniji -, najtežje. Ko sta starša uredila delovno vizo za vso družino, si našla hišo, sta k sebi zvabila še otroka.

Odločitev je bila pravilna

Jure se je onkraj Atlantika odpravil predvsem z mislijo na nadaljevanje kolesarske kariere, ki jo je pod mentorstvom Marka Polanca, očeta letošnjega junaka Gira, Jana Polanca, začel v ekipi Radenske.

Opaža, da je v Kanadi na vseh področjih precej več priložnosti kot doma v Sloveniji. "Športniki so bolje plačani, ljudje so bolj pripravljeni pomagati. Za zdaj lahko rečem le to, da sem se pravilno odločil," je povedal Rupnik, ki je v letošnji sezoni član kontinentalne kolesarske ekipe H&R Block, kjer je poleg Nemca in Avstralca edini tujec v kanadsko obarvani ekipi.

Zadovoljen je že s tem, da dobi in lahko tudi obdrži vso kolesarsko opremo, medtem ko plačila vsaj v prvi sezoni ne bo dobil.

Če grizeš, pridejo tudi rezultati

Športno pot je začel na alpskih smučeh in na njih vztrajal 12 let. Tudi kolo mu je bilo vedno blizu. Pravzaprav je bilo glavni spremljevalec v pripravah na zimsko sezono. In ko so bili stroški smučarskega kaljenja previsoki, se je povsem usmeril v kolo. Tega je zdaj že štiri leta.

"Rad kolesarim in uživam na dirkah. Poleg tega je dejstvo, da ti na kolesu lahko uspe tudi, če nisi pretirano velik talent, česar na primer za smučanje ne moremo reči. Če si kolesar, grizeš in se trudiš, s tem pa prav gotovo pridejo tudi rezultati," je prepričan, "medtem ko pri smučanju veliko vlogo igra denar. Če v bližini nimaš smučišča, te čakajo stalna potovanja v tujino, to pa terja veliko denarja. Predrag šport je bil zame," prizna.

Delo v redu, narava ne tako

Za zdaj mu Kanada ustreza. Vsaj po delovni plati, saj so pogoji zanj precej boljši kot v Sloveniji. Po drugi strani pa pogreša slovensko geografsko raznolikost. Kraj z 11 tisoč prebivalci, v katerem Rupnik trenutno živi, Saskatchewan v osrčju te severnoameriške države, je sam po sebi in geografsko precej dolgočasen in se po tej plati s Slovenijo nikakor ne more primerjati, priznava. "Tu je skoraj tako kot v puščavi," opisuje.

"Nobenih hribov ni, sama ravnina, nobenega drevja, saj je veter konstantno tako močan, da se nič ne obdrži," pravi in v šali dodaja: "Starša mi nista poslala nobenih fotografij, če bi mi jih, se nikoli ne bi odpravil sem."

Stroški v Sloveniji so bili previsoki

Sicer pa drugih možnosti sploh ni imel, priznava ljubitelj matematike, ki je študij na fakulteti za matematiko in fiziko začasno postavil na stranski tir.

"Zadnji dve leti sem v Komendi živel sam. Ugotovil sem, da so stroški najemnine in prehrane tako visoki, da se mi ne bo izšlo."

Starši so ga postavili pred dejstvo: ali si najde službo in sam plačuje stroške ali pa naj se jima pridruži v Kanadi, kjer je oče začel kot električar, sestra, ki si je dom ustvarila v Whistlerju, pa pozimi dela kot učiteljica smučanja, poleti pa vodnica gorskim kolesarjem.

Do kolesarskega kluba povsem po naključju

Prav oče, Juretov prvi smučarski trener, je bil tisti člen, ki mu je pomagal, da si je našel novo kanadsko kolesarsko okolje.

"Imel sem srečo, da je oče delal v kolesarski trgovini, kjer je spoznal nekaj dobrih ljudi iz kolesarskih krogov. Tu moram povedati, da so ljudje precej drugačni kot v Sloveniji. Takoj so pripravljeni pomagati. Dobil sem kontakte trenerja iz Saskatchewana, ta mi je povedal, katere so največje dirke v Kanadi in sem se jih takoj udeležil. Avgusta lani sem se tam dokazal, bil opažen in dobil sem povabilo v ekipo H&R Block, kjer sem zdaj prvo leto. Žal so me za štiri mesece zaustavile poškodbe in nisem mogel pokazati tega, kar bi lahko," pravi, a ni še vrgel puške v koruzo. "Ko se dokažeš, ti hitro ponudijo pogodbo v prokontinentalni ekipi, ki je stopnička višje," pravi. "Upam, da mi bo to uspelo prihodnje leto."

Vsak kolesar v ekipi R&H Block ima svojega trenerja in dela po svojem programu, kar Juretu preveč ne ustreza, ljubši mu je bil slovenski način, kjer so vsi trenirali skupaj in se posledično bolje poznali med seboj, kar se je obrestovalo tudi na dirkah.

Ne počuti se kot tujec

V Kanadi so vsi prišleki, zato se ne počuti kot tujec. "Seveda se mi že po izgovarjavi pozna, da nisem domačin, me pa ljudje prijazno popravijo, če kaj narobe izgovorim in s tem nimam težav.

Zanimivo pa je, da so me ob prihodu gledali, kot da sem nekaj res posebnega, saj govorim tri jezike, kar je pri njih neobičajno, saj jih večina govori samo angleško," pripoveduje Jure, ki v Kanadi vidi ogromno delovnih priložnosti.

"Če imaš delovno vizo, potem res ni težav. Pozimi sem v nekem podjetju polagal žlebove, s tem, da sem lahko delal različno število ur, po želji, pač. Odvisno od kolesarskih treningov. Tudi plača je dobra. V Sloveniji sem kot študent na uro zaslužil po tri evre in pol - še velika čokolada je dražja -, tukaj za enako delo dobim 17 dolarjev oziroma 14 evrov, kar je v Kanadi skoraj minimum.

Kar zadeva cene storitev in vsakdanjih potrebščin, so enake kot v Sloveniji, s to razliko, da v Kanadi zaslužiš trikrat več, medtem ko so cene nepremičnin precej višje kot pri nas," razlaga.

Dolgočasna prostornost

Najbolj pogreša prijatelje in to, da bi bilo vse pri roki in da bi bilo geografsko bolj raznoliko. "Država je prevelika," se smeji. "Če želim smučati, me čaka deset ur vožnje. Ko grem na kolo, v 120 kilometrih naredim en manjši ovinek, saj so ceste kvadratne, medtem ko se v Sloveniji na vsakem koraku znajde hrib, na katerega se lahko zapelješ."

V Slovenijo le na obisk

Slovenijo bo znova obiskal prihodnje leto. "Nekako sem si zamislil, da bi domov lahko hodil na vsaki dve leti," razmišlja, medtem ko se bosta starša v domovino podala kmalu, saj se s sosedi iz Kanade odpravljajo na enomesečno potovanje v Evropo, kjer se bodo med drugim ustavili tudi na znamenitem Oktoberfestu in italijanskih Dolomitih.

Slovenija sicer Kanadčanom ni neznanka, pravi. Morda tudi zato, ker imamo v deželi javorjevega lista precej veliko slovensko skupnost, pa tudi zato, ker se Kanadčani kot popotniki pogosto podajo v svet. "Ko omenim Slovenijo, se zdi, da so zanjo že slišali, številni so že obiskali Ljubljano in Bled. Ko jim povem, da ima manj prebivalcev kot Vancouver, pa se jim zdi to skoraj neverjetno."