Po Sloveniji
Ponedeljek, 7. 6. 2021, 15.55
8 mesecev, 4 tedne
Alexander Konychev
Na dirki Po Sloveniji tudi sin svetovnega podprvaka #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,32
Na dirki Po Sloveniji bo vozil tudi Alexander Konychev, sin znanega ruskega kolesarja Dmitrija Konycheva.
Na letošnji dirki po Sloveniji bo kar nekaj zanimivih imen. Če odmislimo prvega zvezdnika in hkrati glavnega favorita za končno zmago Tadeja Pogačarja, aktualnega zmagovalca Dirke po Franciji, je na štartni listi tudi plejada mladih kolesarjev, ki se v profesionalni kolesarski karavani šele dokazujejo. Med njimi bo tudi Alexander Konychev, sotekmovalec Luke Mezgeca v ekipi BikeExchange. 22-letni Konychev je sin izjemno uspešnega kolesarja Dmitrija Konycheva, ki se je v zgodovino kolesarstva zapisal iz več razlogov. Tudi on je že dirkal na slovenskih cestah.
Ker imajo starejši prednost, tudi tale prispevek začenjamo s starešino iz družine Konychev. Dmitri Konychev je vrh kolesarstva krojil v 90. letih prejšnjega stoletja.
Kolesar iz Nižnjega Novgoroda, mesta ob otočju rek Oke in Volge v današnji Rusiji, je bil prvi kolesar Sovjetske zveze, ki je zmagal na etapi francoskega Toura in hkrati tudi zadnji kolesar iz te, zdaj že razpadle države, ki mu je uspelo kaj takega. V letih 1990, 1991 in 1999 je na najpomembnejši dirki na kolesarskem koledarju, dobil štiri etape. Nastopil je na 20 tritedenskih dirkah in ima v svoji zbirki 34 profesionalnih zmag. Leta 1994 je nastopil tudi na Giru, ko se je ta ustavil v Sloveniji, v etapi od Bibioneja do Kranja je bil po zaključnem šprintu četrti.
Oče in sin:
Med njegove največje uspehe sodi naslov svetovnega podprvaka v cestni vožnji iz leta 1989, ko je na ciljni črti v francoskem Chambéryju izgubil obračun z legendarnim ameriškim kolesarjem Gregom LeMondom. Tretje mesto je osvojil še en legendarni kolesar, Irec Sean Kelly, ki ga lahko spremljate kot strokovnega komentatorja na Eurosportu. Konyshev je leta 1992 na svetovnem prvenstvu v Benidormu v Španiji na cestni dirki osvojil še bron za Rusijo, ki je zrasla iz nekdanje Sovjetske zveze. Mavrično majico je oblekel Gianni Bugno, danes predsednik Združenja profesionalnih kolesarjev (CPA), drugi pa je bil Francoz Laurent Jalabert.
Z njegovim sinom Alexandrom, ki za pasom še nima takih lovorik kot njegov oče, saj je v kolesarstvu prisoten šele nekaj let, smo se pogovarjali o pričakovanjih pred dirko Po Sloveniji, ki se bo v sredo, 9. junija, začela z etapo na Ptuju in v nedeljo, 13. junija končala v Novem mestu, bremenu slavnega priimka in slovenskih kolesarskih junakov Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču.
Kakšna pričakovanja gojite pred dirko Po Sloveniji, kjer boste nastopili prvič? Bo to tudi vaš prvi obisk naše države?
Da, to je moja prva dirka Po Sloveniji in prvi obisk Slovenije. Komaj čakam. Na dirko prihajamo z odlično šprintersko ekipo, kar pa zadeva mojih pričakovanj pa moram priznati, da si še nisem uspel pogledati trase. Sicer pa je v kolesarstvu vse mogoče. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Kdo je po vašem mnenju največji favorit za končno zmago? Tudi vi stavite na Pogačarja?
Nisem še dobil štartne liste, lahko pa rečem, da je Pogačar izjemno impresiven in močan tekmovalec. Ne vem sicer, v kakšni formi je trenutno, vemo pa, da se na vsaki dirki, kjer nastopi, bori za zmago.
Avstralski ekipi BikeExchange, oz. prej Mitchelton Scott ste se pridružili lani, ko je epidemija covida temeljito razburkala sezono. Tekmovalni koledar se je obrnil na glavo, številne dirke so odpadle. Kako ste izkoristili sezono?
Res je, to je bilo precej čudno leto za zagon profesionalne kolesarske kariere, sem pa zato imel priložnost nastopiti na velikih dirkah in pridobil ogromno izkušenj. Poleg tega sem lahko v tem obdobju ogromno časa preživel s svojo družino. No, vmes sem se okužil še z novim koronavirusom, a sem jo k sreči dobro odnesel. Počasi se vračam v formo.
Letošnjo sezono ste tako kot Primož Roglič začeli na etapni dirki Pariz-Nica. Kako ste bili zadovoljni s svojimi predstavami in kaj si mislite o Rogliču?
Dirka Pariz-Nica je bila moja prva dirka po covidu. K sreči smo imeli na dirki dobro vreme, ravninske etape pa niso bile preveč zahtevne, zato sem se kar dobro izkazal.
Roglič? Ja, izjemen kolesar je, vsi rezultati to potrjujejo. S kolesarstvom se je začel ukvarjati relativno pozno, a je očitno izjemno talentiran in to kaže na vsakem koraku. Da ne govorim o njegovi mentaliteti. To, da je po Touru dirkal še na Vuelti in tam zmagal je impresivno!
Kot kolesar se dobro znajdete na enodnevnih dirkah in v šprinterskih etapah, kaj pa vi mislite, da je vaša prednost? Kakšen tip kolesarja ste?
Še vedno se iščem. Izredno rad imam zaključne šprinte, rad se vozim v skupini, rad pa tudi napadam. Bomo še videli, v katero smer se bom razvijal. S kolesarstvom sem se začel ukvarjati šele pri 16 letih.
Vaš oče Dmitri Konychev je bil eden najboljših kolesarjev 90. let prejšnjega stoletja. Ste kdaj čutili breme tako slavnega priimka?
Ne, nikakor, ravno obratno. To me motivira, da bi bil še boljši. Sicer pa me oče nikoli ni silil v kolesarstvo, kar zgodilo se je. Je pa res, da je zdaj zaradi tega zelo srečen.
V letih 1993 in 1994 je dirkal za italijansko ekipo Jolly Componibili. Menda sta bila s slovenskim kolesarjem Valterjem Bončo nekajkrat sostanovalca na dirkah. Ga poznate?
Hm, ne.
Bončo smo leta 2019 gostili v rubriki Druga kariera:
Na eni od fotografij na vašem Instagram profilu ste slikani z legendarnim Gregom LeMondom, kolesarjem, ki je vašega očeta premagal na cestni dirki za svetovno prvenstvo leta 1989. Vas ljudje še vedno prepoznavajo kot malega Konycheva?
Fotografija, ki jo omenjate je bila posneta v New Yorku, po Zwift dogodku … Res je, veliko ljudi me pozna kot Dmitrijevega sina, se pa trudim, da bi bil prepoznaven kot Alexander. Pa tudi če me poznajo le kot sina, me to veseli. Ponosen sem na svojega očeta.
Kako to, da imate italijansko državljanstvo?
Moja mami prihaja iz Južne Tirolske, torej Italije, zato imam italijansko državljanstvo.
Govorite tudi rusko?
Na žalost ne. Jezik je res zahteven, poleg tega v času mojega odraščanja očeta zaradi dirk ni bilo veliko doma, zato se nisem mogel naučiti. Zaradi mame govorim še nemško, znam pa tudi angleško, v šoli pa sem se naučil še špansko.
