Armstrong znova spregovoril: mejo dopinga prestopil pred letom 1995

Za kolesarsko stran cyclingnews, ki bo intervju objavila v štirih delih, je znova spregovoril o škandalu, ki ni pretresel le njegovega kolesarstva in športa, ampak celoten svet.

V pogovoru se je urednik priznane kolesarske spletne strani Daniel Benson sprva dotaknil Armstrongovih uvodnih let v Evropi. Onkraj Atlantika je priletel leta 1992 in bil takrat še v senci velikanov, kot so bili Miguel Indurain, Laurent Jalabert, Tony Rominger … "Kot mlad kolesar nisem vedel, kaj počnejo drugi kolesarji. Naša ekipa Motorola je bila bolj ali manj čista," je na vprašanje, ali je bil čist ob prihodu na staro celino in ali je bil že integriran v kulturo dopinga, odgovoril Armstrong. Na podvprašanje, kaj je mislil z na bolj ali manj, je dodal: "Ne vem, kaj so drugi počeli ali niso počeli in ne bi šel rad v podrobnosti, vendar v določenem trenutku je kolesarstvo preskočilo z nizkooktanska (jemanje kortizona …, tako je poimenoval Armstrong, op. p.) na visokooktanska sredstva. Ne vem, kdo je naredil ta preskok, vendar ga v Motoroli leta 1993 nismo. Dokumentirano je, da smo naredili to leta 1995."

Testosteron začel jemati leta 1996

Armstrong je poudaril, da se ekipa leta 1994 še ni posluževala bolj zahtevnih nedovoljenih poživil in je zato "trpela" na dirkah. Za tovrstno spremembo so se v moštvu odločili leto dni pozneje. "Pred letom 1995 sem prečkal mejo nižjeoktanskih poživil, vendar ne pred prihodom v Evropo. Testosteron sem prvič vzel leta 1996. Čutili smo, da nismo imeli izbire. No, imeli smo jo in bi lahko odstopili in šli domov, a če smo želeli tekmovati na tej ravni, potem nismo imeli druge možnosti."

Kdo je bil tisti protagonist v ekipi, ki se je odločil za ta korak leta 1995, ni želel povedati: "Nisem tip človeka, ki bi govoril imena. Bili smo ameriški kolesarji, ki smo se skupaj odločili za tovrsten premik."

"Če bo prišlo do intervjuja z WADA in TRC, bom z veseljem spregovoril"

Leta 1996 je nato Lance izvedel, da ima raka na testisih. Opravil je številne kemoterapije, zadnjo 13. decembra, v začetku prihodnjega leta pa ga je pričakala spodbudna novica, da je rak zapustil telo. Vrnil se je leta 1998 na največji španski dirki Vuelti in s četrtim mestom presenetil vse. Čemu pripisuje ta preskok? "Tisto leto je bilo zanimivo. Bil sem izjemno lahek, lažji, kot sem bil kdajkoli v karieri, vendar je bila moč na telesno maso velika. Bil sem tudi zelo motiviran," je odgovoril Armstrong in na podvprašanje, da se je moralo nekaj spremeniti v dopinškem programu, dodal: "Ne bom šel v podrobnosti. To ni intervju z WADA (svetovna protidopinška agencija) ali TRC (komisija za resnico in spravo pri UCI), zato ne bom govoril o tem. Če bo prišlo do tega pogovora z omenjenima institucijama, bom z veseljem spregovoril ali pa bom sam povedal to zgodbo." Dobro je nato poznana pot ameriškega kolesarja, ki je od leta 1999 naprej med drugim sedemkrat zmagal na prestižni dirki po Franciji.

V prvem delu intervjuja se je dotaknil še Mednarodne kolesarske zveze (UCI), ki takrat in že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se športniki posluževali dopinga, ni imela pravega orodja, kako jih testirati in dobiti na napačni nogi. "Pri UCI so imeli zvezane roke. Niso mogli narediti nič. Šele čez približno deset let so prišli do te možnosti," je še dejal 42-letni Armstrong, ki so mu zaradi največjega dopinškega škandala v zgodovini športa odvzeli številne lovorike.