Zmaji po šok terapiji poleteli

Navijači Olimpije so prvič na klopi videli Iva Jana v vlogi glavnega trenerja, saj je v ponedeljek Bojan Zajc nepreklicno odstopil. Nekdanji napadalec je v postavah naredil tudi nekaj rokad, v drugem napadu je ob Alešu Mušiču in Mihi Verliču zaigral Pascal Morency, Andrej Hebar pa se je preselil v četrto peterko. Pri branilcih so po novem skupaj zaigrali Igor Cvetek in Matevž Erman ter Žiga Grahut in Damjan Dervarič.

To pa je nekaj povsem drugega

Srečanje se za domače ni moglo začeti bolje, povedli so po vsega 69 sekundah igre. Po odvzeti ploščici je Jeff Ulmer podal do Scotta Howesa, ki je plošček prepustil Juddu Blackwaterju, ta pa je imel samostojen prodor in je bil tudi uspešen. A to še ni bilo vse, šokterapija je očitno pozitivno delovala na domače igralce. V 7. minuti je Matej Hočevar prišel na menjavo, hitro zadrsal proti vratom, prejel podajo od Ograjenška in se sam znašel pred Adamom Munrojem, ga preigral in povišal na 2:0.

Nato sta morala v obdobju 23 sekund na kazensko klop dva gostujoča igralca, Olimpija pa je tudi z nekaj sreče prišla do tretjega gola. Ulmerju se je namreč pri strelu s prve zlomila palica, a se je plošček vseeno prikotalil do Ograjenška, ki je ukanil vratarja Innsbrucka. Zmaji so nadaljevali z igralcem več, po poteku kazni pa prišli do četrtega gola. Tokrat se je med strelce vpisal Žiga Pešut. Izbranci Iva Jana so imeli še naprej pobudo, prišli do nove priložnosti ob igralcu več, si znova pripravili lepe položaje za strel, a je bil tokrat Muro na mestu. Ta se je izkazal tudi v situaciji dveh igralcev proti enemu, ki sta jo izvedla Hebar in Igor Cvetek. Morski psi v prvi tretjini niso bili preveč vidni, še najlepšo priložnost so imeli v "power-playu", ko se je Jerry Kuhn izkazal pri strelu Justina Donatija. Edina slaba novica za domač tabor je prišla 14 sekund pred piskom sirene, ko je na ledu obležal Howes, ki si je poškodoval isto koleno, zaradi katerega je bil odsoten mesec in pol. Namesto Kanadčana se je v prvi napad preselil Hebar.

Kuhn le klonil

Na začetku druge tretjine sta Munroja ogrela Hebar in Mušič, nato pa so Morski psi prišli do "power-playa", Kuhn se je dvakrat izkazal. Zadnjemu je v 26. minuti ob strelu Tylerja Donatija priskočila na pomoč tudi vratnica. Ritem igre je nato kar nekoliko popustil, manj je bilo tudi priložnosti, eno zmed teh pa je zgrešil Mušič, ki je preusmeril plošček Morencyja.

Na polovici tekme je sledila nepazljivost pri "zeleno-belih", oba branilca – Nick Ross in Jake LaPlante – sta oba skočila Tylerja Donatija, ki je podal samemu Benediktu Schennachu, ta pa je ukanil Kuhna. A na odgovor ni bilo treba čakati dolgo, mrežo gostov je zatresel Verlič, vendar pa je bil gol razveljavljen. Po mnenju ameriškega sodnika je eden izmed domačih igralcev stal v vratarjevem prostoru. Ekipi sta si nato izmenično pripravljali nevarne priložnosti, kar nekajkrat je bilo pred enimi ali drugimi vrati vroče, vendar sta mreži v tem delu igre ostali nedotaknjeni. Je bil pa v 40. minuti blizu zadetka Blackwater, ki je ob igralcu več zadel vratnico.

Zmaga bi lahko bila še višja

Hitro po začetku zadnje tretjine so imeli Zmaji pol minute dva igralca več na ledu, pripravili so si kar nekaj priložnosti, Munro pa je bil na mestu. Tudi po koncu kazni sta nevarno zapretila Ulmer in Hebar, ostalo pa je pri 4:1. V 45. minuti je Kuhn zaustavil dva zaporedna strela, minuto zatem pa so sodniki šele po razpravi razveljavili gol Innsbrucka. Domači čuvaj mreže je namreč že pokril plošček, a mu ga je eden izmed gostujočih hokejistov zbezal in zatresel mrežo. Sodniki so najprej pokazali na gol, nato pa po protestu domačih in posvetu le razveljavili.

Se je pa hitro znova zatresla mreža, a tokrat na drugi strani. Ross je po diagonali po zraku poslal plošček v nevtralno tretjino, Ulmer ga je ujel in spustil ter s strelom na prvo vratnico povišal na 5:1. Priložnosti na strani "zeleno-belih" so se vrstile še naprej, nevarni, a premalo natančni, so bili Pešut, Verlič in Blackwater. Kljub visokemu vodstvu se "zeleno-beli" niso pomaknili v obrambo in čuvali prednost, temveč so bili še naprej lačni zadetkov, zato so igrali napadalno. Morski psi so bili vedno bolj nervozni, zato so poskušali tudi z umazanimi prijemi, vendar domači niso padali na provokacije. Ob igralcu več, ta je bil nekaj povsem drugega kot pri Zajcu, so bili razigrani, duhoviti, plošček pa je dvakrat le za las zletel mimo vrat.

Jan je tako svojo pot glavnega trenerja začel na najboljši mogoč način, že v nedeljo pa jo bo lahko nadgradil, saj v Tivoli prihaja Beljak.