Olimpijin vzorec se ponavlja

Slačilnica ljubljanskega EBEL-ligaša se je v tej sezoni, v kateri spremljamo nekakšen deja vu, začela prazniti že sredi novembra. Poraz za porazom, negativen rekord za negativnim rekordom, nič kaj prijetno finančno stanje, nedoraslost močnejšim, bogatejšim, izkušenejšim so pač Olimpijina stalnica tudi letos. Da ne bosta več vztrajala v položaju, v katerem bi lahko marsikdo kaj hitro otopel, sta se po dobrih treh mesecih odločila Guillaume Desbiens in Stefan Chaput. Kanadska napadalca sta izstopila iz začaranega zmajevega kroga, ob katerem se je verjetno marsikdo, morda tudi ob rekordnem Olimpijinem nedeljskem porazu (z 0:10 je izgubila proti Linzu), že vprašal, kakšen smisel ima životarjenje v razširjenem avstrijskem prvenstvu.

Predsednik Marko Popovič nam je v začetku meseca dejal, da mu voljo in tolažbo daje to, "da vidim, da glede na pomembno nižji vložek, ki ga imamo mi, nismo zelo daleč". Na Celovški 25 se kot hudič križa bojijo misli, da bi v prihodnjih letih, v katerih bodo plačevali za stare grehe in poskušali vzpostaviti trdne temelje za kompetentno ekipo, igrali v ligi INL ali le v državnem prvenstvu.

To bi za Olimpijo pomenilo zmanjšanje že tako siromašnega števila gledalcev, njenim mladim fantom pa bi odvzelo eno od redkih pozitivnih stvari – nabiranje dragocenih izkušenj na ravni, ki jo slovenski hokej potrebuje. Ob tem se seveda bojijo, da bi si s korakom nazaj za lep čas zaprli vrata lige EBEL. Kdo ve, morda pa vrata ne bi bila dvakrat zaklenjena, saj je lahko vodstvo tekmovanja precej potrpežljivo, ima marsikdaj zelo visok prag tolerance, pa tudi v sosedski bližini vidi pluse. Zeleno-beli kolektiv je tako v položaju, v katerem več koristi vidi v tem, da je krepko zadnji v mestu, kot če bi poskušal biti med prvimi na vasi.

Že v novih sredinah

A vrnimo se h Kanadčanoma, ki sta se novim izzivom naproti podala na polovici rednega dela tekmovanja. Za Desbiensa bi težko rekli, da bo moštvu manjkal. V Olimpijinem dresu je odigral zgolj šest tekem, zadnjo zaradi naleta v glavo že pred dvema mesecema, tako da s svojim značajem, na katerega je stavil trener Fabian Dahlem, na ledu že dolgo ni mogel pomagati. Bo pa na ledeni ploskvi – čeprav menda še v nedeljo zjutraj ni vedel, kam ga bodo nesle drsalke – že v petek pomagal angleškemu klubu Sheffield Steelers. Na družabnih omrežjih se 30-letnik tekme veseli kot otrok prazničnega darila. Zanimivo, da pred dnevi pri Olimpiji treninga ni zmogel opraviti brez težav, v Angliji pa naj bi zaigral že konec tedna.

Tudi Stefan Chaput, ki je za razliko od Desbiensa kljub zamudam izplačil treniral in igral, je že našel novo domovanje. Zadetke v nasprotnikovi mreži, zaradi katerih so ga pripeljali v Ljubljano, a jih tu ni našel, bo iskal v njemu dobro znani drugi nemški ligi pri Löwen Frankurtu.

Z odhodoma ob vratarju Olivierju Royu najdražjih hokejistov bo Olimpijina denarnica malce lažje zadihala. Prve hobotnice vodstvo kluba zagotovo ne bo tako zlahka spustilo iz rok, saj po predsednikovih besedah morebitna odškodnina ne bi bila prav visoka. Prav tako se kljub skromnim rezultatom še ne želijo predati. Novih (tujih) oklepnikov v ljubljanskem taboru v bližnji prihodnosti naj ne bi bilo, saj je redni del že izgubljen. Morda se bi kdo lahko pridružil do sredine januarja in zmajem pomagal na desetih tekmah drugega dela, ko bosta dva kluba dobila vstopnici za končnico

Po katastrofi na težkem gostovanju

Olimpija po najvišjem porazu, odkar igra v ligi EBEL, ni imela veliko časa za razmislek. Že ob 19.15 jo čaka novo težko gostovanje pri Dunaju Klemna Pretnarja. Kot so nam pozno dopoldne sporočili iz kluba, sta med potniki v avstrijsko prestolnico tudi Olivier Roy in Andrej Hebar. Oba sta nedeljski obračun izpustila, prvi zaradi bolezni, drugi zaradi poškodbe, a naj bi bila zvečer na ledu. Royeva menjava bo Tilen Spreitzer, saj se je Tomaž Trelc v nedeljo poškodoval.