Nižje od 185 cm sploh ne pogledajo

Da je vratar pri hokeju več kot pol ekipe, je zelo star rek. Prav zaradi tega se je čuvajem mreže izjemno težko prebiti v člansko ekipo, kjer je prostor le za enega prvega čuvaja mreže in njegovo zamenjavo. Še toliko težje pa se je prebiti v klubu, kot je Red Bull Salzburg, kjer denar za razne bogate nakupe ni prav nobena ovira. A Luki Gračnarju je uspelo prav to. In to pri vsega 19 letih. Na začetku sezone je imel konkurenco v priznanem Alexu Auldu, ki je v ligi NHL zbral več kot 200 nastopov. Nato je v klub prišel še eden od najboljših avstrijskih vratarjev v zadnjem obdobju Bernd Brückler in se podobno kot kanadski kolega moral usesti na klop ter dati prednost našemu čuvaju mreže. Brez dvoma izjemna sezona, ki je dobila češnjo na smetani z odličnima predstavama v članski izbrani vrsti proti Švedski in Kanadi.

''Lahko rečem, da imam za sabo uspešno sezono. Uspel mi je preboj iz mladinske v člansko kategorijo, kar je pri hokeju in v športu na splošno najtežje. Veliko igralcev, ki so v nižjih ligah nosilci igre, v tem prehodu potone, saj jim ne uspe narediti potrebnega preskoka med člane. Prav ta preskok štejem za največji uspeh sezone. Videl sem, da sem za branjenje na tako visoki ravni tudi psihično dobro pripravljen. Ekipno sezona ni bila najbolj uspešna. S Salzburgom smo na koncu izvlekli vsaj polfinale, da sezona ni bila povsem katastrofalna. Od Red Bulla se namreč vedno pričakuje boj za naslov prvaka. Tako je bilo na koncu nekaj razočaranja. Na koncu sezone me je čakala še elitna divizija, iz katere smo na žalost izpadli, čeprav si tega nismo zaslužili. Lahko bi rekel, da je bilo nekaj dobrega, nekaj pa ni bilo dobrega,'' je z lastnimi nastopi – ne pa tudi s klubskimi in reprezentančnimi –zadovoljen Hrušičan.

Na višino ne more vplivati

Hitro smo se preselili k temi, zaradi katere smo tudi poklicali 19-letnega čuvaja mreže, ki za svoja leta deluje izjemno zrelo, med vsakim pogovorom pa lahko razbereš, da je izjemno samozavesten in točno ve, kakšni so cilji in kaj mora storiti, da jih bo dosegel. Prav te vrline ga delajo močnejšega in mu bodo v prihodnosti brez dvoma prišle prav, še posebej v tako krutem svetu profesionalnega športa. Primerna samozavest pa mu bo še kako koristila pri morda edini pomanjkljivosti, ki jo ima že pred naborom. Višini. ''Klubi v ligi NHL vratarja pod metrom in 85 centimetrov sploh ne pogledajo. Ni pomembno, kako dober je vratar. Telesnim lastnostim pripisujejo ogromen pomen. In iz tega bazena nato zberejo najboljše. A moraš nekaj narediti, da se pokažeš. Ne le enkrat. Večkrat. Hkrati moraš biti samozavesten. Potem tudi sami vidijo, česa si sposoben. Je pa višina res prednost. A brezpredmetno se je spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo. Ne morem vplivati na to, koliko merim v višino. Je pa res, da bi bilo, če bi bil nekoliko višji, zame še nekoliko boljše. Po drugi strani bi v tem primeru imel kakšno drugo pomanjkljivost. Nikoli ne veš,'' razmišlja otrok Jesenic, ki se je v Salzburg preselil že v sezoni 2010/11.

Ponujeno priložnost bo izkoristil

Neodvisna organizacija oglednikov, ki med sezono dvakrat sestavi lestvico najperspektivnejših igralcev, je Gračnarja sredi tekmovalnega obdobja uvrstila na peto mesto med evropskimi čuvaji mreže. Ko pa je objavila končno lestvico, je napredoval za dve mesti, bil je torej tretji. Kako visoko bo na koncu uvrščen in v katerem krogu bo izbran, pa bo znano v nedeljo, ko bo izbor v New Jerseyju. Vprašali smo ga, v katerem krogu pričakuje, da bo izbran, in katere ekipe se zanimajo zanj, a je bil skrivnosten.

''Pogovori z ekipami in stiki so bili. Vendar pa nikoli ne veš, kako se bo na koncu obrnilo. Poznamo zgodbo pri Anžetu Kopitarju. Zanj se je govorilo, da bo izbran kot drugi ali tretji, pa je bil na koncu 11. Še vedno visoko, a …'' pravi čuvaj mreže, ki je letos podaljšal s Salzburgom pogodbo za tri leta, vendar pa ima ta tudi klavzulo, v katerih primerih lahko zapusti klub: ''Če bom izbran na naboru in se mi bo ponudila priložnost za selitev v ZDA oziroma Kanado, jo bom brez dvoma izkoristil. V nasprotnem primeru pa bom ostal v Salzburgu, kjer imam še triletno pogodbo. To pomeni, da imam zagotovljena še tri leta igranja profesionalnega hokeja, s tem pa se dodatno izoblikujem v vratarja. Če bo vmes prišla še kakšna druga ponudba, bom seveda razmislil.''

Prek nižjih lig do NHL

Za konec smo se znova vrnili k temi, kako težko se je mlademu vratarju prebiti v ospredje. Težko je povsod, še težje pa v najmočnejši hokejski ligi na svetu. Poznani so številni primeri, ko so vratarji se lep čas kalili v nižjih ligah in se postopoma prebijali do mesta prvega čuvaja mreže. Lep primer je bil Tim Thomas, ki je pravo priložnost dobil šele pri 31 letih in nato postal eden od najboljših vratarjev. Do omenjenega leta pa je igralsko dozoreval po različnih ligah.

''Nihče v ligi NHL ne dobi nemudoma priložnosti. Niti Lundqvist je ni dobil. Vsi se najprej dokazujejo v ligah ECHL in AHL. Enaka zgodba je bila z Jonathanom Quickom. Vsak vratar se najprej dokazuje v nižjih ligah. Eden od redkih, ki se mu je uspelo neposredno prebiti iz nižjih selekcij v ligo NHL, je Carey Price. Vsako priložnost moraš izkoristiti. V ligi ECHL moraš braniti izjemno, da prideš v AHL in tako naprej. Če pa že v nižji ligi nisi prepričljiv, potem pa klubi iz lige NHL hitro razmislijo o menjavi, saj imajo na voljo ogromno čuvajev mreže. Še hitreje na menjavo pomislijo, če prihajaš iz Evrope. V tem primeru hitro prideš na stranski tir. Zares moraš izkoristiti vsako priložnost,'' je Gračnar končal pogovor s Sportalom.