M. Rodman: Na Dansko po zmage, ne le igre

Pisalo se je prejšnje tisočletje, ko so se slovenski hokejisti med letoma 1995 in 1996 prvič udeležili takrat še ''nogometnega'' turnirskega sistema olimpijskih kvalifikacij (vsak z vsakim po dve tekmi) za pot v Nagano. V konkurenci Švice, Velike Britanije, Danske in Nizozemske je bila izbrana vrsta Vladimirja Krikunova nemočna in se je zadovoljila s četrtim mestom v skupini, napredovali pa so Švicarji. Leta 2000, ko so reprezentance vse moči usmerile za preboj v Salt Lake City, je bil prav Tivoli prizorišče srečnega imena za enega potnika v Ameriko. In sicer se je po turnirju najbolj smejalo Nemcem, ki so si z zmago proti Italiji zagotovili vozovnico na ZOI 2002. Sloveniji je v dvorani pod Rožnikom uspelo premagati Srbijo, medtem ko sta bili Nemčija in Italija premočni. Leta 2005 so v Rigi sledili boji za uvrstitev v Torino, in sicer je slovenska izbrana vrsta pod taktirko Karija Savolainena in pomočnika Matjaža Kopitarja zabeležila minimalni poraz proti domačinom, ki so se uvrstili na ZOI pri naših zahodnih sosedih. V statistiko pa je vpisala še minimalno zmago proti Poljakom in poraz z reprezentanco, ki jo čaka v četrtek, Belorusi so bili uspešnejši s 7:2. Zadnjič so ''risi'', ki jih je vodil John Harrington, vozovnico na olimpijado lovili v nemškem Hannovru leta 2009, ko so bili tako blizu, a hkrati tako daleč od uresničitve sanj. Vse tri tekme so Slovenci namreč izgubili le z zadetkom razlike, in sicer so proti domačinom klonili z 1:2, Japoncem so morali priznati premoč šele po loteriji, Avstrijci pa so slavili v podaljšku. V Vancouver so odpotovali Nemci.

Priložnosti se počasi končujejo

Od četrtka do nedelje se bodo izbranci Matjaža Kopitarja petič potegovali za olimpijske igre in zdi se, da reprezentanca tokrat verjame v dosego cilja oziroma da v danski Vojens ne odhaja le ''odigrat'' treh tekem, pač pa odhaja po zmage. Tudi Marcel Rodman, ki mu je selektor namenil vlogo asistenta, se strinja, da je čas za premik: ''V preteklosti je bilo vedno tako, da smo si rekli, poskusimo čim bolje odigrati in čim manj izgubiti. Zdaj se je ta trend obrnil, za kar ima veliko zaslug Matjaž, ki vedno poudarja, da smo dobri in da lahko naredimo dober rezultat na celem turnirju, ne le na eni tekmi, kot smo včasih imeli v glavah.'' Enaintridesetletnik, ki je olimpijske kvalifikacije že dvakrat okusil, priznava, da v Rigi in Hannovru niso imeli pravih pričakovanj: ''Prvič smo sicer šli igrat, a nismo veliko pričakovali. Drugič smo bili sicer zraven in smo si po turnirju rekli, joj, saj tukaj so pa bile priložnosti. Zdaj se pa počasi čas teh priložnosti izteka, vsaj jaz jih ne bom imel več veliko, zato je zame to velik izziv.''

Imamo miselnost in mlade, ki dvigujejo raven slovenskega hokeja

Še pred leti so imeli selektorji nemalo dela, da so sploh zbrali dovolj hokejistov za reprezentančne akcije, s prihodom mladega vala pa se možnosti za vpoklic v reprezentanco zmanjšujejo. ''Ob takšni kakovosti, ki jo kažejo naši mladi fantje, in dodani vrednosti, ki jo dajejo našemu hokeju, je vsako leto večja čast biti v reprezentanci,'' o mladih, ki dvigujejo raven slovenskega hokeja, razmišlja Rodman. In zmagovalna miselnost? Tudi to, po zagotovilih enega najbolj učinkovitih hokejistov druge nemške lige, imajo: ''Zavedamo se, da je reprezentančni hokej v zadnjih letih zrasel, da smo bolj kakovostni in da bolj verjamemo vase. Miselnost, ob kateri se zmagovalni duh začne, v zadnjih letih mamo.''