Kopitar osvojil tudi New York Times

Ponuja največjo pozitivno reklamo za slovenski šport in majhno državo na sončni strani Alp, ki je bila Američanom do njegovih številnih presežkov v najmočnejši hokejski ligi na svetu še relativno neznana. S pojavom neustrašnega zvezdnika ''kraljev'' iz Los Angelesa in odličnih predstav v končnici za prvaka so se hvalospevi na račun Slovenije v očeh Severnih Američanov le še pomnožili. Zato tudi ne preseneča, da je njegovo življenjsko zgodbo o uspehu predstavil tudi ugledni newyorški časnik New York Times. Še pod vtisom zlata vrednega zadetka, s katerim je Hrušičan popeljal kalifornijsko ekipo do vodstva v velikem finalu. Američanom ni ušel niti podatek, da finalne obračune z zanimanjem ne spremljajo le ljubitelji najhitrejše moštvene igre na svetu v Severni Ameriki in ''hokejsko'' bolj ozaveščenih evropskih državah, pač pa tudi v majhni Hrušici. Vasici v okolici Jesenic, kjer dvoboj v poznih večernih urah zavzeto spremlja 200 hokejskih ljubiteljev, še kako ponosnih na sovaščana, ki je ime Slovenije vcepil v misli vsakega bolj resnega poznavalca hokejskega dogajanja v ligi NHL. NYT je izpostavil imenitno statistiko v zadnjih petih letih najboljšega strelca Kraljev. Še v vsaki sezoni se je lahko pohvalil vsaj s 25 zadetki, skupno pa je na 475 tekmah rednega dela zbral kar 434 točk, pri tem pa na kazenski klopi presedel le 134 minut. Nič čudnega, da so Anžeta Kopitarja oklicali za ''rojenega strelca''. Navdušila jih je tudi hladnokrvnost ob odločilnem trenutku, ko se je v podaljšku prvega finalnega srečanja znašel sam pred vratarjem Martinom Brodeurjem in ga z domiselnim zaključkom spravil na kolena, še bolj pa Kopitarjeva izjava, da se je pri tej akciji spomnil na dogodek izpred šestih sezon. Takrat, ko je spektakularno s pomočjo spretnega ''backhanda'' osmešil Brodeurja, enega najbolj spoštovanih vratarjev v hokejskem svetu. ''Takrat (novembra 2006, op. p.) smo na tekmi v Los Angelesu izvajali kazenske strele. Zdaj sem se odločil za nekoliko drugačen zaključek. Na ledu se stvari dogajajo izjemno hitro in niti nimaš na razpolago dovolj časa, da bi o tem razmišljam. Vodil me je nagon, ki se je izkazal kot zadetek v polno. Spomin na zadetek izpred šestih let pa je še vedno živ.''

Američani izvedeli tudi za Jesenice in Olimpijo

V zadnjih tednih skupaj s soigralcem Dustinom Brownom kroji razplet boja za naslov prvaka. V Los Angelesu plenita pozornost s prvovrstnimi ''številkami'', od senzacionalnega naslova pa sta oddaljena le še dve zmagi nad New Jerseyjem. Stanleyjev pokal bi se lahko kmalu znašel tudi v rokah najboljšega slovenskega hokejista, ki ga prav nič ne moti, da pred sezono 2011/12 ni imel vidnejših izkušenj z izločilnim delom. Odigral je vsega šest tekem v končnici, pa še to leta 2010. Lani mu jih je preprečila poškodba gležnja. ''Je zelo spreten igralec. Sploh, ko ima plošček. Fascinantno je, kaj vse zna z njim. Je velik, močan fant in ga je skoraj nemogoče zaustaviti. Uživam ob igranju z njim,'' ga je nahvalil soigralec Jeff Carter, ki se je v Los Angeles preselil pred začetkom ''šampionske'' sezone 2011/12, poprej pa izkušal čare najboljšega hokejskega cirkusa v dresu Philadelphie in Columbusa. Američane navdušuje tudi skromnost 24-letnega slovenskega asa. Njegov glavni cilj je, da pomaga ekipi. ''Ali me ljudje opazijo ali ne, to sploh ni pomembno. Važno je le, da se še naprej trudim po najboljših močeh in pomagam ekipi. Prav na vsaki tekmi.'' Če ne bi bilo Kopitarja, številni bralci priljubljenega časnika v ''velikem jabolku'' ne bi nikoli izvedeli kaj več o hokejskem rivalstvu na drugi strani Atlantika, ki v majhni deželi pod Triglavom vlada med Jesenicami in Olimpijo. Zapisali so tudi, da je Anže kot deček pomagal družinski restavraciji, katere lastnik je bil njegov oče Matjaž. Največji krivec, da se je tudi sam predal hokejskim čarom. Drsati je začel že s štirimi leti, s petimi pa že spremljal očeta na delu. Čarobno vzdušje, ki je vladalo v dvorani Podmežakla, je osvojilo njegovo srce. Pri 16 letih je že nabiral prve točke v državnem prvenstvu. Kot član. Na 21 tekmah je zbral 25 točk, kar ni ušlo niti novinarjem NYT. ''Takrat sem prišel do spoznanja, da mi hokej v domačem okolju ne predstavlja pravega izziva. Moral sem iti nekam, kjer vlada višja raven,'' je pojasnil odločitev, po kateri se je s 16 leti odpravil na Švedsko, kjer je nosil dres moštva Sodertalje. Sprva kot mladinec, nato tudi v članski konkurenci, obenem pa se je utrdil še kot osebnost, saj se je moral spopasti z nehvaležno vlogo legionarja, kilometre proč od družine, ki so ga silili k samostojnemu življenju. Leta 2005 so njegovo ime na naboru podčrtali Kralji, leto dni kasneje se je odpravil v Los Angeles in sledila je ena najlepših zgodb, kar jih je spisal slovenski šport v obdobju državne samostojnosti. Ne pozabimo pa, da ima ''Kopi(s)tar'' komaj 24 let ter da je pred njim še ogromno dokazovanj ...