Kako v štajerski prestolnici raste nova hokejska zgodba

Hokejski projekti za razvoj mladih in akademije, ki ne vključujejo zgolj treningov in hokejskih tekem, pač pa tudi pridobivanje izobrazbe in širjenje obzorij, so v mnogih hokejsko bolje razvitih državah dobro razdelani in del vsakdanje prakse. V Sloveniji še nismo tako daleč, upanje pa daje letos v prakso vstopajoči Hokejski Center Maribor (HCM), ki deluje pod okriljem HDK Maribor.

O projektu, namenjenemu hokejistom srednješolcem (vključeni so tudi nekateri osnovnošolci), ki jih želijo tako trenerji kot preostali sodelujoči opomniti na pomembnost izobrazbe, slovenske fante pa pred odhodom v tujino še kakšno leto zadržati na domači grudi, kjer bi uspešno opravili splošno ali poklicno maturo, smo poleti že razpravljali z njegovim vodjo Marcelom Rodmanom. Po štirih mesecih, ko so se tako celoten delovni štab kot hokejisti dodobra spoznali tudi s prakso, pa smo o razvoju HCM povprašali vodjo stroke Aleša Burnika.

Tudi strokovni štab se še uči

"Zadovoljni smo, saj gredo stvari v pravo smer. Obseg in vsebina trenažnega procesa sta takšna, kot smo si ju začrtali. Večinoma dobivamo pozitivne povratne informacije od igralcev in staršev, kar nam daje energijo za naprej," pravi Burnik in priznava, da se porodnim krčem niso mogli izogniti.

Gre le za premierno izvedbo tovrstnega projekta, ki zahteva celega človeka skoraj 24 ur na dan in ob katerem se tudi vsi, ki delajo z mladino, še učijo. Tako je na začetku prihajalo do nekaterih organizacijskih težav (pridobivanje zavarovanj, različnih dokumentov …), treba je bilo razjasniti določene stvari, za katere na začetku niso mogli natančno vedeti, kako bodo potekale, a že po nekaj mesecih – prvi uradni dan HCM je bil 17. avgust – je z nabranimi izkušnjami lažje.

Čez noč z dvema novima selekcijama

Maribor je bil po Burnikovem mnenju kot nalašč za ta projekt, saj je imel največ manevrskega prostora, najmanj svojih igralcev, hkrati pa ponuja odlične pogoje za razvoj hokeja. V prvem letu izvedbe v programu sodeluje 25 otrok, 16 hokejistov sestavlja ekipo U16, ki igra v slovenskem državnem prvenstvu, devet pa selekcijo U18, ki se meri v mednarodni ligi EBJL. Obema selekcijama, ki so ju v štajerski prestolnici praktično ustvarili čez noč, na pomoč na tekmah priskočijo Celjani. Ti trenirajo doma, ko pa je treba v boj, združijo moči z lisjaki.

Polovica iz Slovenije, polovica iz tujine

Približno polovica mladeničev, vključenih v HCM, je Slovencev, polovica pa prihaja iz tujine – največ je Srbov, v ekipi pa sta tudi Hrvat in Bolgar, ki živijo v dijaških domov in se šolajo na okoliških šolah. Ko na led stopita še dva trenerja iz Severne Amerike, je druščina zelo pisana in zna biti zelo zabavno. Da pa ne bi pozabili, da so v Sloveniji, so nekateri treningi povsem "slovenski", kar pomeni, da se morajo tudi tujci potruditi in govoriti le v slovenščini. Trenirajo vsak delovni dan v tednu, dvakrat tedensko pa sta na sporedu dva treninga, in sicer ob popoldanskem še jutranji, ko se otrokom lahko posvetijo tudi z bolj individualnimi vajami.

Seznanjeni z ocenami, pohvalami, grajami …

Glede na to, da HCM ne skrbi le za hokejski razvoj, pač pa želi mladeničem pomagati tudi pri osebnostnem razvoju, da bi postali odgovorni odrasli, so v klubu seznanjeni tudi z njihovim delovanjem v šoli.

"Pri nas je za te stvari zadolžena Špela Bergoč, ki dobi vse pohvale, graje in obvestila o tem, kakšne ocene dobijo naši hokejisti, kdaj so izostali od pouka, ali so kakšne težave v dijaškem domu. Ti podatki pridejo tudi do nas trenerjev, saj želimo imeti vpogled tudi v njihovo življenje zunaj ledu. Velikokrat fante začudi, kako hitro dobimo informacije, a ob tem vidijo, da je projekt resen in da se ukvarjamo tudi z drugimi stvarmi, ne le s hokejem. Ne zatiskamo si oči in ne zapiramo ušes pred njihovim udejstvovanjem v šoli. Včasih se moramo s kom pogovoriti, ga opomniti, tudi kaznovati, saj morajo vedeti, da če bodo v šoli težave, bodo potem tudi sankcije," naš sogovornik ne skriva, da najstnike – mnogi so prvič stran od doma in imajo občutek svobode – včasih zanese k neumnostim.

Nekateri pred seboj vidijo le to, kako bodo uspeli v hokeju, pri tem pa pozabljajo na pomembnost izobrazbe. Včasih jih je tako treba "prizemljiti", jih opozoriti, da lovljenje bližnjic v življenju ni najboljša stvar, in jih spodbuditi, da dajo od sebe največ in kakšno uro več preživijo tudi za knjigo. Za to velikokrat poskrbijo tudi nekateri starši, ki ob koncih tedna obiščejo otroke.

Kar na začetku ni bilo razumljivo, zdaj je

Selekcija kadetov (U16), ki tekmuje v državnem prvenstvu, je na sedmem mestu, mladinci, ki so del lige EBJL (U18) in tekmujejo v družbi Avstrijcev, Madžarov, Čehov, pa so prav tako tik pod sredino lestvice (na četrtem mestu). Čeprav ne gledajo le na rezultat, tudi ta pove nekaj in jim daje nove izzive, s katerimi se bodo postopoma spoprijeli. Kot so se z izzivom, imenovanim napredek.

"Če pomislim, kako je bilo na začetku sezone, vidim, da je napredek velik. Lahko rečem, da je viden tako v sami igri in tudi v razumevanju taktike in določenih vaj, ki v začetku sezone nikakor niso šle," je z napredovanjem zadovoljen dolgoletni videoanalitik članske reprezentance, ki ga veseli tudi to, da je s projektom prišlo do zdrave konkurence tudi v "očetu" HDK Maribor. Zdaj ko imajo dve novi selekciji, mladi vidijo neko perspektivo, radi bi sodelovali, več otrok obiskuje treninge, kar je vsekakor spodbudna novica pri oživljanju mariborskega hokeja.

Jemljejo jih resneje

Burnik in sodelavci – Rodman, ki počasi okreva po poškodbi, je podrobno seznanjen s potekom HCM – se seveda zavedajo, da bo na podrobne rezultate projekta treba počakati nekaj časa, a jih z energijo navdaja dejstvo, da je bil v mariborskem hokejskem kolektivu že narejen napredek tudi v miselnosti, saj klub deluje na višjih obratih, je na višji stopnici kot lani in ga zato tudi mnogi resneje jemljejo.