Jeglič: Trudim se za svoje ime in za vsako minuto na ledu

Član udarnega slovenskega napada, ta je na uvodni tekmi evropskega izziva v Innsbrucku prvi načel nasprotnikovo mrežo, je hokejsko pot začel na Bledu, nadaljeval na Jesenicah, po sezoni 2010/2011 pa se je odločil, da je čas, da pogleda onkraj naših meja.

Usoda ga je odpeljala v drugo švedsko ligo, kjer je dve sezoni branil barve Södertälja, po koncu zadnjega tekmovalnega obdobja pa je prišla potrditev, da dela dobro, povabilo, ki ga ni izpustil iz rok. S selitvijo v eno od najmočnejših evropskih lig je stopil še stopnico višje v svoji karieri. Drugo švedsko ligo je zamenjal za elitno finsko, kjer si kruh služi pri moštvu Ässät, to domuje v mestu Pori na jugozahodni obali. V dobrih dveh mesecih je že okusil Liigo in spoznal razlike. "Prav zelo velike razlike ni, predvsem v hitrosti ne, kar pa seveda ne pomeni, da je vse enako kot v drugi švedski ligi. Mislim na izkušenost igralcev, ki imajo za seboj veliko več tekem in delajo manj napak, ter na velikost ledene ploskve. Igrišče je na Finskem manjše, kar je največja razlika, tako da je več igre na telo in malo manj drsanja."

Prvi cilj je končnica

Njegov klub, ki je v pretekli sezoni po 34 letih tretjič osvojil naslov finskih prvakov, trenutno zaseda osmo mesto. "Asom" v začetku sezone ni šlo vse po načrtih, a kot zagotavlja 25-letni napadalec, se stvari obračajo na bolje. "Začeli res nismo najbolje, ampak se pobiramo. Formo stopnjujemo, vedno bolje nam gre in upam, da bo tako tudi v prihodnje," je optimističen Jeglič, ki poudarja, da je moštvo lani pripravilo prvovrstno presenečenje: "Moramo vedeti, da gre za klub, ki nima prav velikega proračuna in ki je lani na koncu sezone z naslovom prvaka prav vse prijetno presenetil. Letošnji cilj je uvrstitev v končnico, potem pa se bo zgodilo, kar se bo zgodilo. Seveda bomo v "play-offu" upali na najboljši razplet."

Minutaža nižja od pričakovane

Da si moraš v najmočnejšem finskem tekmovanju minute prigarati, je ugotovil kaj hitro. Po 20 tekmah je v statistiko vpisal dva zadetka in dve podaji, minutaža pa je nižja od želene. "Lahko bi bilo bolje. Ne dobim toliko igralnega časa, kot bi si ga želel in kot sem pred sezono mislil, da ga bom. Ampak se trudim izkoristiti minutažo, ki jo dobim. Trudim se za svoje ime, bojujem se za vsako minuto in za to, da bi dobil še več časa na ledu," z nekoliko razočaranim glasom Gorenjec odgovarja na vprašanje, kako je zadovoljen s svojimi predstavami.

In kaj meni o neprestanem menjavanju peterk? Ob tedenskem spremljanju predstav naših legionarjev smo namreč opazili, da je eno tekmo igral v prvem napadu, naslednjo v četrtem, tretjo je spremljal s tribune, na četrti pa se je spet vrnil v drugi napad ... Je na Finskem običajno, da tako hitro "padaš" iz peterke v peterko? "Da, res je. Trener kar hitro menjuje peterke in ekipo. Včasih popolnoma brez razloga. A s tem je treba živeti, on je šef."

Spoznal tiho in glasno plat Fincev

Čeprav se je z nordijskim načinom življenja srečal že na Švedskem, so Finci, ko beseda nanese na temperament, še tišji. "Uff, tukaj je še vedno malce drugače kot na Švedskem, saj so ljudje še bolj tihi (smeh), ampak sem se tudi tega navadil. Navijači pa so kar evforični. Včasih radi kaj popijejo in takrat znajo biti tudi glasni (smeh)," se je dotaknil značaja prebivalcev dežele tisočerih jezer in o odnosih v ekipi, v kateri ob falangi Fincev najdemo le še enega Čeha, Šveda in Kanadčana, spregovoril takole: "Fantje so super, zelo dobro so me sprejeli in smo dobra klapa. Je pa tako, da se zunaj ledu največ družim z nekaterimi tujci, ki jih imamo v ekipi, saj imajo tudi največ časa."

"Lepo je videti znane obraze in se pozabavati"

Če se je lani na tekmah druge švedske lige občasno videl s kakšnim od Slovencem (Žigo Pavlinom ali Gašperjem Kopitarjem), mu letos reprezentančni kolegi poti ne prekrižajo, saj je edini slovenski predstavnik na Finskem. Pogreša srečanja? "Seveda je super, ko še kdo od reprezentantov igra v tvoji ligi in po tekmi na hitro rečeš kakšno. A smo le profesionalci in če tega ni, me ne bo pobralo," pravi Jeglič in prizna, da je vesel reprezentančnega premora: "Premor je res super, saj sem bil kar precej časa sam na Finskem in sem že malo pogrešal našo mentaliteto. Lepo je spet videti stare obraze in se s fanti še malce pozabavati."

In še ocena nasprotnikov na turnirju, na katerem so Belorusi že izgubili. "Kar težek turnir je to, saj so vse ekipe v našem rangu. A prav to je tisto, kar potrebujemo, da se uigramo, tako da je to dobra priprava na prihajajoče olimpijske igre," pogovor konča član "norega tria", kot so nekateri poimenovali navezo Jeglič-Tičar-Sabolič.