Sreda, 8. 3. 2023, 4.00
1 leto, 8 mesecev
Športnice, ki so zaznamovale ženski šport
Ženske, zaradi katerih je tudi športni svet drugačen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,68
10
Danes ni nič nenavadnega, če ženske igrajo nogomet. Včasih je bilo drugače.
V preteklosti je bil šport bolj v domeni moških, a v zadnjih letih vse večjo veljavo dobivajo tudi vrhunske športnice. Dejstvo je, da danes tudi športnice skrbijo za še večjo prepoznavnost športa v svetu in na ta račun postajajo vzornice mladim športnicam in športnikom. Ozrli smo se v zgodovino in pogledali, katere športnice so s svojimi uspehi orale ledino in se borile za svoj prostor v svetu športa.
Zanimanje za ženski šport se je v zadnjih desetletjih precej povečalo, a vseeno bo verjetno potrebnega še nekaj časa, da se bo priljubljenost ženskega športa izenačila s priljubljenostjo moškega športa. In po zaslugi pionirk vrhunskega ženskega športa ni danes nič nenavadnega, če dekleta igrajo nogomet, košarko, rokomet, tenis … Včasih je bilo precej drugače.
Naomi Osaka je bila lani najbolje plačana športnica na svetu.
Vse bolj zanimive tudi za sponzorje
Vrhunske športnice so zanimive tudi iz marketinškega vidika, saj je vse več blagovnih znamk, ki v tem vidijo priložnost. V zadnjih letih prednjačijo predvsem teniške igralke, ki so tudi med najbolje plačanimi športnicami na svetu. Nekdanja teniška igralka Marija Šarapova je bila kar nekaj let najbolje plačana športnica na svetu, v zadnjem obdobju pa je na marketinškem področju preboj uspel japonski teniški igralki Naomi Osaka, ki je bila leta 2022 najbolje plačana športnica na svetu. Ta je s sponzorskimi pogodbami zaslužila skoraj 48 milijonov evrov.
Kathrine Switzer se je na vse pretege borila, da je leta 1967 lahko končala bostonski maraton.
Po 50 letih se je vrnila
V zgodovini so številne športnice premikale meje. Eden izmed najbolj izstopajočih primerov je Kathrine Switzer, ki se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino ženskega športa. Ta se je leta 1967 odločila svetu dokazati, da lahko tudi ženska preteče bostonski maraton. Njen namen so kmalu ugotovili tudi organizatorji in mediji.
Jock Semple, eden od uradnikov maratona, se je zagnal za njo in jo želel na silo zvleči s proge. Kathrine v bran se je postavil njen fant Tom Miller in uradnika odnesel s proge, Switzerjeva pa je lahko nadaljevala tek in maraton tudi uspešno končala. Njen boj je obrodil sadove, saj so predvsem po njeni zaslugi leta 1972 na bostonskem maratonu prvič lahko nastopile tudi ženske. Športna junakinja je 50 let po incidentu (2017) spet odtekla bostonski maraton, njeno štartno številko 261 pa so upokojili.
Serena Williams je v posamični konkurenci zmagala na 23 turnirjih za grand slam.
Izjemni uspehi Američanke, danes pa je predvsem mama
Veliko je za prepoznavnost ženskega športa naredila Serena Williams skupaj s svojo sestro Venus, potem ko sta več kot dve desetletji prevladovali na teniških igriščih. Prva je že končala športno kariero, medtem ko Venus William še vedno vztraja v vrhunskem športu. Uspehi Serene Williams so izjemni. Osvojila je štiri zlate olimpijske medalje in zmagala na kar 39 turnirjih za grand slam. Od tega jih je 23 osvojila v posamični konkurenci, 14 skupaj s sestro Venus v konkurenci ženskih dvojic, dva naslova pa je dosegla še v mešanih dvojicah.
"Zdaj pa sem pripravljena biti mama in raziskovati, kakšna je drugačna različica Serene. Tehnično gledano v svetu še vedno veljam za zelo mlado, zato bi rada uživala življenje, dokler še lahko hodim," je po svojem zadnjem dvoboju povedala danes 41-letna Američanka, ki je imela vse prej kot lahko pot do svetovnega vrha.
Nadia Comaneci je pisala zgodovino v gimnastiki, a je izkusila tudi surovost romunskega režima.
Njene vaje so bile nad takratnimi pravili
Mejnik je postavila tudi Nadia Comaneci, nekdanja romunska telovadka. Comanecijevi je prvovrstni podvig uspel leta 1976 na olimpijskih igrah v Montrealu, ko je svojo prvo desetko (prva desetka v zgodovini op. p.) dobila na dvovišinski bradlji. Na tistih igrah je za svoje vaje pozneje dobila še šest desetk. Kot so nekateri dejali, so morali zaradi nje spremeniti pravila, saj so bile njene vaje nad takratnimi pravili. V Montrealu je osvojila pet olimpijskih medalj. Tri zlate, eno srebrno in eno bronasto.
Njena življenjska pot je bila vse prej kot lahka. Od otroške zvezdnice in državne ikone do pozneje politične zapornice romunskega režima, ki mu je vladal takratni diktator Nicolae Ceaușescu. Leta 1989, nekaj tednov pred padcem režima Nicolaeja Ceaușescuja, je po šestih urah hoje v mrazu, mimo oboroženih straž in bodečih žic prebegnila na Madžarsko in pozneje v ZDA, kjer se je poročila in živi še danes. V Oklahomi imata skupaj z možem gimnastično akademijo.
Alice Coachman je morala svoj sprejem
Alice Coachman je prva temnopolta športnica, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo.
zapustiti pri stranskih vratih
Alice Coachman je prva temnopolta športnica, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo. V mladih letih zaradi svoje barve kože ni smela trenirati na atletskih stadionih, prav tako ni smela sodelovati v organiziranih športih. Zato je trenirala s tistim, kar je imela na voljo. Tekla je po makadamskih cestah v bližini svojega doma in za trening uporabljala doma narejeno orodje.
Zaradi svoje železne volje je v skoku v višino na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu zmagala, ko je preskočila višino 168 centimetrov. V Albanyju so ji po veliki zmagi pripravili sprejem, a je bila dvorana za temnopolte ločena. Župan, ki je bil belec, se ni želel rokovati z njo, slovesnost, ki je bila organizirana za njo, pa je morala Alice Coachman zapustiti pri stranskih vratih.
Jelena Isinbajeva je kar 28-krat popravila svetovni rekord.
Rusinja, ki je podirala mejnike
V kategorijo legendarnih športnic spada tudi nekdanja ruska športnica Jelena Isinbajeva, ki je dolga leta kraljevala v skoku s palico. V svoji športni karieri je osvojila dva olimpijska naslova, kar osemkrat je postala svetovna prvakinja, trikrat so jo izbrali za športnico leta. Njene uspehe bi lahko naštevali v nedogled … Postala je prva atletinja, ki je v skoku s palico preskočila mejo petih metrov, in kar 28-krat je podrla svoj svetovni rekord. Zelo malo je možnosti, da bomo kaj takšnega še kdaj doživeli.
Ker je bila dekle, njeni vrstniki v domači vasi v občini Dois Riachos z njo niso hoteli igrati nogometa.
Ženska, ki je na nogometnih zelenicah postavila rekord
Marta Vieira da Silva ali samo Marta, kot je to v navadi pri brazilskih imenih, velja za eno najboljših, če ne najboljšo nogometašico vseh časov. Celo pokojni Pele je Marto razglasil za Peleja v krilu.
Ker je bila dekle, njeni vrstniki v domači vasi v občini Dois Riachos z njo niso hoteli igrati nogometa. Pri 14 letih so vendarle prepoznali njen talent in po letu 2000 je igrala v mnogo brazilskih klubih, danes pa igra za ameriško ekipo Orlando Pride.
Na ženskem svetovnem prvenstvu leta 2019 je zabila 17 golov in tako v moški kot tudi v ženski nogometni konkurenci postavila rekord. Med moškimi s 16 goli rekord drži nekdanji nemški nogometaš Miroslav Klose. Marta je tudi edina nogometašica, ki je od Fife petkrat zapored prejela nagrado za najboljšo nogometašico, šest let pozneje je priznanje dobila še šestič.
Jutta Kleinschmidt
Jutta Kleinschmidt je pisala zgodovino med ljubitelji bencinskih hlapov
Nemška voznica relija Jutta Kleinschmidt je prva in edina zmagovalka na slovitem reliju Dakar. V letih od 1982 do 1986 je Kleinschmidtova študira inženirstvo in do leta 1992 delala pri razvoju vozil BMW, nato pa je postala profesionalna voznica relija. Prvič je na znamenitem reliju Dakar v disciplini motoristov nastopila leta 1988. Pozneje se je preselila med avtomobiliste, kjer ji je veliki met uspel leta 2001. V kategoriji avtomobilov je zmagala, kar do zdaj ni uspelo še nobeni ženski.
Ellen MacArthur se je v zgodovino zapisala kot najhitrejši človek na svetu, ki je sam brez postankov objadral svet.
Velik podvig in rekord jadralke Ellen MacArthur
Jadranje ravno tako spada med ene najbolj vzdržljivostnih športov. Leta 2005 se je Ellen MacArthur odločila narediti še korak dlje in obpluti svet. Ni ji uspel samo ta podvig, ampak je podrla tudi takratni rekord Francisa Joyona. Ellen MacArthur se je v zgodovino zapisala kot najhitrejši človek na svetu, ki je sam brez postankov objadral svet. Za nov rekord, dolg 27.348 morskih milj, kar je 43.500 kilometrov, je takrat 28-letna Angležinja potrebovala 71 dni 14 ur in 18 minut. Rekord Francoza Joyona je tako izboljšala za en dan osem ur in 35 minut. Po upokojitvi se je MacArthurjeva posvetila zaščiti oceanov s pomočjo fundacije MacArthur.
Preberite še:
10