Zavec spet operiran: Nič hudega sluteč sem šel na pregled

Enajstega decembra 2009 v Johannesburgu si je Zavec s tehničnim nokavtom v tretji rundi priboril naslov prvaka velterske kategorije po različici IBF in Slovenijo vpisal na svetovni boksarski zemljevid.

"Ta štiri leta so minila zelo hitro, prehitro. Vmes se je zgodilo nekaj prelomnih, a lepih stvari. Najbrž bom potreboval še kar nekaj časa, da bom lahko ubesedil občutke izpred štirih let, zagotovo pa je tisti dvoboj spremenil moje življenje. Malokdo me je takrat videl kot zmagovalca, a čakal sem na svojo priložnost in si te pravice nisem pustil vzeti. Tudi danes si je ne pustim," se usodnega dne spominja danes 37-letni mr. Simpatikus.

Izjemnost uspeha ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka je le stežka dojel: "Se pa spomnim, da sem po dvoboju potreboval kar nekaj časa, da sem dojel, kaj sem dosegel. Čeprav sem se veselil že v ringu, sem se pozneje, ponoči po uri spanja, zbudil, šel na internet prebrat članek o dogodku in ugotovil, da je resnično, ampak še takrat nisem bil čisto prepričan. Šele zjutraj, ko sem šel v hotelu na zajtrk in so od vsepovsod začele deževati čestitke, me je zares zadelo. To so občutki, ki jih ne bi zamenjal za nič na svetu. Ko sanjaš, sanjaš, sanjaš in na koncu dosanjaš."

"Eden mojih najlepših spominov so polne Stožice"

Nato je kleni Ptujčan trikrat ubranil pas prvaka, na spektaklih v Ljubljani premagal Argentinca Martineza, Poljaka Jackiewicza, ki mu je dve leti poprej zadal sploh prvi poraz v karieri, in Američana Delgada, nato pa septembra 2011 prvič odšel v Združene države Amerike in pas v nesrečnem obračunu z Andrejem Bertom tudi izgubil.

"Eden mojih najlepših spominov so polne Stožice. Moj šport namreč v Sloveniji ni v ospredju, zato sta me množica, ki se je zbrala takrat, in energija, ki jo je prevevala, izjemno presenetili in razveselili. To je bilo nekaj neverjetnega, ti dogodki so z zlatimi črkami zapisani v mojem spominu," se je nekdanji šampion spomnil dvobojev pred več kot desettisočglavo množico svojih navijačev, o manj srečnem prvem obisku Amerike pa povedal: "Zavedam se izgube v Biloxiju. Izgube šampionskega pasu. A tja sem se šel dokazat, žal se ni izšlo tako, kot sem si želel."

Posledice drugega in dotlej najbolj bolečega poraza v karieri je Zavec prebrodil z zmago nad Namibijcem Bethuelom Uushono pred domačimi navijači v mariborski dvorani Tabor, nato pa je še enkrat srečo poskusil v "meki boksa", kot ZDA imenuje sam, a proti mnogo boljšemu Keithu Thurmanu ni imel pravih možnosti.

"Tega dvoboja smo se lotili preveč 'čez palec'. Nerodno in neprofesionalno. Naredili smo preveč napak, a zadaj so se dogajale velikanske stvari. Ob morebitni zmagi nad Thurmanom se mi je obetal celo dvoboj z Mannyjem Pacquiaom. Poskusil sem, a takrat preprosto ni bil moj dan. Ampak ne iščem izgovorov, Thurman je bil boljši od prvega do zadnjega trenutka dvoboja."

V ring se je vrnil oktobra letos, ko je v Nemčiji po točkah premagal Francoza Sebastiena Allaisa. "Ko sem videl ime, nisem bil najbolj zadovoljen. Takrat sem bil že navajen dvobojev z zvenečimi imeni, ampak hoteli smo videti, kje smo. Tudi Allais se je izkazal za boljšega borca, kot je kazalo na papirju, ni prišel samo po denar, z že vnaprej dvignjeno belo zastavo. Ampak takrat je bil moj dan. Zdaj že nestrpno čakam, kaj bo prinesla prihodnost."

"Nič hudega sluteč sem šel na pregled …"

Zavec kljub zrelim letom še ne misli odnehati, meni, da je njegov 38. poklicni dvoboj realno pričakovati aprila prihodnje leto, saj je bližnja prihodnost zaznamovana z rehabilitacijo po novi operaciji. Prejšnji teden je moral namreč spet pod nož.

"Poškodbe so sestavni del športa," odgovarja na vprašanja o obvezani desni roki in pojasnjuje: "Nič hudega sluteč sem šel na pregled z magnetno resonanco, potem ko mi je zapestje v zadnjem času začelo vse bolj nagajati. Izkazalo pa se je, da gre za večkratni zlom dlančnice. To so mi morali z operativnim posegom skrajšati za pol centimetra, v roko pa so mi vstavili kovinsko ploščico, ki jo bodo odstranili čez kakšno leto, najbrž pa šele po koncu moje kariere."

Konec decembra bo lahko že začel resno trenirati in nabirati kondicijo, februarja prihodnje leto bo lahko začel resno boksati, marca ali bolj verjetno aprila pa naj bi se že vrnil v ring.

"Menim, da lahko pred koncem kariere odboksam še kakšne štiri ali pet dvobojev. Moj naslednji bi lahko bil dvoboj za naslov evropskega prvaka, zagotovo pa si želim spet boksati v Sloveniji. Možnosti je veliko, sem optimist."