Zakaj je ragbijska žoga ovalna?

Slovenska ragbijska reprezentanca ali Encijani v zadnjem času navdušuje, sicer pa smo ragbi na Sportalu podrobno predstavili že pred časom. Nekaj je bilo napisanega tudi o uradni ragbijski žogi, ki "tehta med 400 in 440 grami, njena dolžina je med 280 in 300 milimetri. Obseg po dolžini znaša med 760 in 790 milimetri, obseg po širini pa med 580 in 620 milimetri". A o njeni zelo specifični obliki nismo povedali še nič.

Ovalna žoga najprimernejša za nošenje, metanje in brcanje

Ragbi je šport, v katerem se žoga brca, nosi in meče, za vse to pa naj bi bila ovalna oziroma jajčasta ali diamantna oblika žoge najprimernejša. Sam šport je ime dobil po šoli v Rugbyju v angleški grofiji Warwickshire, kjer se je različica nogometa – v prvi polovici 19. stoletja je bila ta igra še brez splošno sprejetih pravil, prvi osnutek pravil, po katerih se nogomet igra še danes, je bil sprejet šele leta 1863 ob ustanovitvi angleške nogometne zveze (Football Associatoon – FA) – igrala tudi z nošenjem žoge, tekmeci pa so se lahko ruvali in spotikali. "Nogomet" po sicer nenehno spreminjajočih se pravilih Rugbyjske šole je postajal vse popularnejši in lokalni obrtniki so se vse bolj osredotočali na izdelavo žog, za katerimi je povpraševanje raslo.

"Oče" ovalne žoge

Med temi obrtniki je bil tudi usnjar Richard Lindon (1816–1887), ki danes velja za izumitelja jajčaste žoge. Obliko prvih žog, ki jih je izdeloval Lindon, so bolj ali manj narekovali uporabljeni materiali. Žoge so se takrat izdelovale iz štirih usnjenih zaplat, zašitih okoli napihnjenega svinjskega mehurja, njihova končna oblika pa je bila bolj podobna slivi kot jajcu. Bile so tudi večje in težje, prav tako pa tudi raznolike. Natančnih specifikacij pač ni bilo, vsaka žoga je bila unikat. Lindonova žena je bila zadolžena za napihovanje svinjskih mehurjev in to jo je nazadnje tudi stalo življenja. Še sveže mehurje je bilo treba napihovati "ročno", se pravi s pihanjem skozi ustnik pipe, in nevarnost okužbe je bila seveda pri tem opravilu nezanemarljiva.

Lindonove inovacije po smrti žene

Lindon je po smrti nesrečne žene začel razmišljati o izboljšavah tehnologije izdelave žog, leta 1862 svinjski mehur zamenjal z gumijastim, izumil pa je tudi medeninasto tlačilko, saj je bilo gumijaste mehurje precej težje napihovati kot svinjske. Za obe inovaciji je prejel številne nagrade, zaradi njiju pa je bilo mogoče izdelati tudi prvo res okroglo žogo. A rugbyjski šolarji so hoteli ovalno in začela se je standardizacija, Lindonovo žogo so za uradno priznali ne samo v Rugbyju, pač pa tudi na univerzah Oxford, Cambridge in Dublin. Lindon svojih inovacij ni patentiral, med izdelovalci ragbijskih žog pa se je ob njem uveljavil še William Gilbert (1799–1877), njegovo podjetje pa še dandanes izdeluje športno opremo, seveda tudi ragbijske žoge.

Usnjene žoge so skozi čas zamenjale žoge iz sodobnejših materialov, ki ne vpijajo vode in bolje držijo obliko, a ta je v ragbiju, pa tudi ameriškem in avstralskem nogometu, ostala ovalna oziroma jajčasta ali diamantna.