Vse več invalidnih športnikov ima enake statuse kot neinvalidni

Pri krovni zvezi za šport invalidov v Sloveniji so se odločili za nekoliko drugačen način praznovanja obletnice. Z medijsko delavnico, na kateri so sodelovali tudi nekateri najboljši slovenski športniki, so pri Zvezi za šport invalidov – paraolimpijskem komiteju ob 52. obletnici ustanovitve želeli svoje delovanje še bolj približati javnosti.

Teh 52 let so sicer v ZŠIS – POK praznovali že prejšnji teden, zdaj pa so na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča pripravili še delavnico o paraolimpizmu. Na njej so novinarjem in gostom predstavili delovanje zveze, postregli z zanimivimi podrobnostmi iz sveta športa invalidov, pojasnili različne kategorije in delitve v posameznih panogah, poudarili specifiko športa invalidov v primerjavi z neinvalidnim, vsi pa so se lahko tudi sami preizkusili v nekaterih športnih (namizni tenis sede, košarka v vozičkih, ročno kolesarjenje) panogah in ugotovili, da je tisto, kar je videti preprosto, kar precej naporno.

Spoštovanja vredni dosežki

Med številnimi uspehi slovenskih športnikov invalidov, ki se s prvenstev, svetovnih in evropskih, ter tekem svetovnega pokala in tudi s paraolimpijskih iger redno vračajo z medaljami, velja tudi leta 2014 izpostaviti nekaj presežkov: Alen Kobilica je bil četrti na SP v paratriatlonu, Slovenija je osvojila tri medalje na EP v namiznem tenisu za slepe in slabovidne, Henrik Plank je bil bronast na atletskem EP, strelci so bili zlati in bronasti na SP …

"Z ustvarjalno delavnico smo želeli prikazati in spodbuditi novinarje, da spoznajo karakteristike, pravila in tudi naše športnike, naše dosežke. Na lastni koži se lahko prepričajo, da je treba za takšne dosežke veliko odpovedovanja, trenažnega procesa, strokovnega osebja. Šele s tem je mogoče doseči vrhunske rezultate," je današnje dogajanje povzel predsednik zveze Damijan Lazar.

Stanje se počasi izboljšuje

"Borimo se na vseh področjih, smo organizatorji namiznoteniškega turnirja v Laškem. Tu smo že prepoznavni, želimo pa si še več takšnih dogodkov. Tudi statusno se stvari premikajo, čedalje več naših športnikov ima podobe ali izenačene statuse kot športniki neinvalidi in s tem sem kar zadovoljen," je o statusu športnikov, ki se počasi približujejo vrhunskim športnikom neinvalidom, dejal Lazar.

Paraolimpijske igre so seveda vrhunec športa invalidov, zadnje v Londonu so pomenile tudi prelomnico pri spremljanju tega športa, saj se je takrat močno povečalo zanimanje za paraolimpizem. A igre so vsaka širi leta, vmes pa je treba poskrbeti za vse športe in športnike: "Spodbuda paraolimpijskih iger se opaža. Naravnani smo predvsem za sredstva, ki privabljajo in omogočajo nabor mladih športnikov. Pridobili smo sredstva prek fundacij, dogovorjeni smo z rehabilitacijskim centrom Soča, zelo se trudimo pri mladih in to bo tudi v prihodnje naša prednostna naloga."

Jakič bo spodbujal mlade

Motivov ima še dovolj tudi Gal Jakič, a jih bo vsaj kratkoročno usmeril v organizacijsko delovanje. Dejal je namreč, da si bo po paraolimpijskih igrah v Sočiju privoščil tekmovalni premor, aktiven pa bo predvsem pri spodbujanju delovanja mladih smučarjev invalidov in pri prizadevanju za vseslovenski center za priprave športnikov invalidov, vsaj za zimske športe bi se lahko v to zelo kmalu razvila Rogla.

Prav vsi pa so poudarili nenehno lovljenje finančnih mej; v primerjavi s tekmeci po svetu, ki so marsikje že povsem profesionalni, si v Sloveniji kljub pomoči ZŠIS – POK še vedno ne morejo privoščiti vsega, kar imajo v tujini. Tako marsikdaj odpadejo poti na oddaljenejše tekme svetovnega pokala, pri opremi (za vrhunsko ročno kolo ali monoski se številke kaj lahko začnejo blizu desetih tisočakov) pa morajo delati kompromise.