Vsako leto se mu bolj smeji

Vsekakor pa se Jelencu ob pogledu na letošnje rezultate lahko smeji, lahko bi rekli, da se mu na podlagi uspešnosti slovenskih tekmovalcev smeji že zadnjih nekaj let. Zakaj? Vsako leto naštejejo več medalj z največjih tekmovanj. Seveda tudi po zaslugi tekmovalcev v mlajših kategorijah.

"Skoraj na vseh velikih tekmovanjih smo bili med dobitniki medalj. Kar 31 slovenskih športnikov je osvojilo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah. S tega stališča menim, da je je bila sezona najuspešnejša. Je pa res, da imajo določeni posamezniki še določene rezerve. Nekateri so se med sezono zaradi prenatrpanega urnika nekoliko izčrpali, saj so imeli od maja do septembra skoraj vsak konec tedna tekmo. Časa za počitek in resen trening ni bilo in potem na svetovno prvenstvo ne moreš priti vrhunsko pripravljen," je sprva povedal Jelenc, ki kljub letošnjim uspehom še vidi rezerve.

Avgusta ga je začelo pobirati

"Sicer so tekmovalci osvajali medalje, vendar bi morda z neko korekcijo programa ali izpustitvijo kakšne tekme svetovnega pokala lahko osvajali še boljše rezultate. Morda je to za nas šola za prihodnjo sezono, tako da se bomo znali še bolje pripraviti na največja tekmovanja."

"Nekateri so poudarek dajali največjim tekmah v sezoni. To se je dobro videlo pri Špeli Ponomarenko, ki je dejansko vso sezono gradila za svetovno prvenstvo. Eden od primerov, ki mu na svetovnem prvenstvu ni šlo najbolje, pa je Luka Božič. Luka je pred tem vso sezono zelo dobro veslal tako v kanuju enosedu kot tudi v kanuju dvosedu. Imel je dvojni program od maja do septembra in avgusta ga je začelo pobirati. Na svetovnem prvenstvu kljub solidnemu nastopu ni bil več tisti pravi, da bi se lahko s Sašem borila za medalje. Bila sta druga v skupnem seštevku svetovnega pokala, vendar verjamem, da bi z nekoliko drugačnim načrtom bila tudi v igri za medaljo na svetovnem prvenstvu," razmišlja prvi mož kajakaške zveze.

V zadnjih letih so uvedli novo strategijo vodenja programov. Tekmovalci se pripravljajo s svojimi trenerji v okviru svojih trening skupin. In kot kaže, je to prava pot, a za nekatere člane reprezentance težja. "Precej več dela je za vodje ekip, ki morajo interese posameznikov na skupnih akcijah združiti, da delujejo kot ekipa, kar je zelo pomembno na največjih tekmovanjih. To nam je v zadnjih dveh letih približno uspevalo in upam, da nam bo tudi v prihodnje. Ključ vsega je, da imajo tekmovalci trenerje ob sebi skozi celotno sezono."

V Tacnu si želijo obnovitvenih del, premiki se kažejo tudi pri novi progi v Brežicah

Že ničkolikokrat prežvečena zgodba o stanju kajakaških prog po Sloveniji in dolgoletnem denacionalizacijskem postopku v Tacnu. A tudi pri tem še niso vrgli puške v koruzo. "Tacensko progo želimo v prihodnjih dveh letih vsaj toliko obnoviti, da ne bi imeli težav z organizacijo velikih tekmovanj. Najbolj je obnove potreben zadnji del proge, kjer se voda iz umetne zlije v naravno strugo. Tam namreč obstaja velika možnost, da tekmovalec poškoduje čoln. Želimo si, da se uredi denacionalizacijski postopek, da bi lahko postavili kakšen objekt, ki nam bi pomagal tako pri treningih kot tudi pri organizaciji velikih tekmovanj."

Premika pa se tudi z gradnjo nove kajakaške proge v Brežicah. "Trenutno lahko rečem, da se stvari premikajo v pozitivno smer. V prihodnjih letih bi dobili novi kajakaški objekt. Tacenska proga bi ostala 'top' proga za velika tekmovanja, center v Solkanu je izredno dober za trening in organizacijo v mlajših kategorijah, s progo v Brežicah pa dobili še en moderen objekt … Moram povedati, da se v zadnjem času po svetu ogromno vlaga v tovrstne proge," še za konec pove Andrej Jelenc, ki že vrsto let deluje v kajaku in pozna razmere tako doma kot tudi v tujini.