Včasih nebodigatreba, zdaj vse bolj zanimiv. V kakšni kondiciji je v Sloveniji hitrostno plezanje?

Hitrostno plezanje, ki sledi povsem drugačni logiki kot balvansko in težavnostno plezanje, v Sloveniji nikoli ni bilo prioriteta. Najboljši plezalci so ga trenirali zgolj zaradi olimpijskih iger v Tokiu, kjer je bilo hitrostno plezanje del t. i. olimpijske kombinacije, ki je združevala balvansko in težavnostno plezanje ter za mnoge nebodigatreba hitrostno plezanje, po igrah pa je zanimanje zanj upadlo.

Janja Garnbret v kvalifikacijah tekme v hitrostnem plezanju na olimpijskih igrah v Tokiu Foto: Guliverimage A tudi na tem področju se v Sloveniji dogajajo spremembe. Plezalni disciplini hitrostno plezanje oz. speed se spet namenja pozornost, in to sistematično. Navsezadnje so hitrostni plezalci na zadnjih olimpijskih igrah v Parizu imeli svoj komplet medalj, medtem ko so se Janja Garnbret in druščina morali zadovoljiti z zgolj enim kompletom medalj, ki je združeval balvansko in težavnostno plezanje.

Sportal "Želimo si treh kompletov olimpijskih medalj. To si zaslužimo."

Delo na področju hitrostnega plezanja v Sloveniji je lani prevzel trener Matic Kozmus, ki že opaža premike, a hkrati priznava, da je pot do cilja še dolga in ovinkasta. "Naš prvi cilj je bil, da do novembra 2023 v Slovenijo pripeljemo trenerja, ki bi vse naše trenerje, ki jih zanima delo na področju hitrostnega plezanja, izobrazil v tej smeri. Tako smo organizirali tridnevni kampus v Celju, kjer nam je Massimo Bassoli, italijanski trener, ki se s hitrostnim plezanjem ukvarja že od leta 2005, pokazal zelo zanimive stvari. Do takrat smo mislili, da veliko vemo o hitrostnem plezanju, vendar se je izkazalo, da ne vemo kaj dosti (smeh, op. a.). To je povsem drug svet kot balvansko in težavnostno plezanje, meni od nekdaj zelo zanimiv," je v pogovoru za Sportal priznal Kozmus.

V nedeljo, 6. oktobra, bo v Plezalnem centru v Celju tretja in s tem tudi zadnja tekma v hitrosti za državno prvenstvo v letu 2024. Foto: Jure Korber

"Po tem kampusu smo začeli skupne treninge. V Plezalni center Celje, kjer delam kot trener, smo povabili vse slovenske klube, ki jih 'hitrost' zanima, in tako se je počasi začelo. Do zdaj smo opravili 11 skupnih treningov, ki se jih je v povprečju udeležilo od 30 do 50 otrok, tekmovalcev, je pa žal manj zanimanja s strani trenerjev," je povedal Kozmus, ki je eden od le štirih trenerjev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s poučevanjem te najmlajše plezalne discipline.

Foto: Jure Korber Ciljna skupina so mlajši plezalci, dolgoročni cilj pa olimpijske igre. "Za Los Angeles imam že v mislih enega tekmovalca iz Celja, Aneja Koštomaja, ki je pred kratkim podrl državni rekord, ta zdaj znaša 6.33, seveda pa še bolj računamo na prihodnje igre v Brisbaneu. Anej je star komaj 17 let in še ima čas, poleg tega sva šele letos začela delati na hitrosti, prej je bil bolj plezalec za balvane in težavnost. Zdaj pa se je zaljubil še v speed. Najin cilj je do konca leta rekord spraviti pod šest sekund, potem pa se začenja pot do petih sekund, ki pa je lahko kar dolgotrajna," se zaveda Kozmus.

Ob zagonu projekta "hitrostno plezanje v Sloveniji" so si Kozmus in odgovorni na PZS zastavili več ciljev. "Prvi cilj je bil, da izpeljemo tri tekme za državno prvenstvo. Dve sta že za nami, sam jih ocenjujem kot uspešni, saj so bili zadovoljni tako tekmovalci kot tudi trenerji in starši, tretja pa bo na sporedu to nedeljo, 6. oktobra, v Celju. Državni prvak bo tisti, ki je bil najboljši na vseh treh tekmah.

Drugi cilj pa je ta, da se po vseh dvoranah, kjer so smeri za hitrostno plezanje nekoč že imeli, te smeri postavi nazaj. V nekaterih centrih so namreč po koncu olimpijskih iger v Tokiu, ko hitrost ni bila več del olimpijske kombinacije in je zanimanje za hitrost upadlo, na stene za hitrostno plezanje postavili smeri za težavnost," je pojasnil sogovornik.

V Sloveniji so stene za hitrostno plezanje na voljo v petih krajih, in sicer v Plezalnem centru Celje, na Prevaljah, v Slovenski Bistrici, Kopru in Plezalnem centru D'Ranch Domna Škofica v Radovljici.

Stene za hitrost so enake po vsem svetu, vendar zaradi prevelikih razdalj med oprimki niso primerne za otroke. "Zato imamo za kategorije U10, U12 in U14 nekoliko lažjo različico smeri. Standardiziranim rdečim oprimkom smo po vzoru Italijanov dodali rumeno-zelene oprimke," je pojasnil Kozmus. "Gre za kopijo italijanske smeri, ki jo bodo vpeljali tudi Avstrijci in Nemci, tako da bomo morda enkrat v prihodnje lahko skupaj izpeljali tekmovanje. Otroci ne plezajo do vrha 15-metrske stene, ampak nekje do desetih metrov," je še povedal Kozmus.

Slovenski plezalci so letos nastopili na evropskem mladinskem pokalu v Žilini, kar je bila njihova prva mednarodna tekma v hitrostnem plezanju.

Najaktivnejši v klubih, kjer imajo svojo steno za hitrostno plezanje

Kateri klubi so pokazali zanimanje za razvoj hitrostnega plezanja? So to klubi, ki imajo v matični dvorani svojo steno za hitrost? "Res je, večinoma so to tisti, ki imajo steno v matični dvorani ali pa nekje v bližini. Najmočnejši klub glede hitrosti je Celje. V naši dvorani je bila prva stena za speed v Slovenji in tukaj sta se na Tokio pripravljala tudi Janja in Roman. Tudi v Slovenski Bistrici so zelo aktivni. Imajo svojo steno in že štiri mesece gradijo hitrostno skupino, potem so tu Prevalje, tudi oni so že postali konkurenčni, in klub Korenjak iz Log Dragomerja, kjer imajo dva izjemno perspektivna mlada tekmovalca iz kategoriji mlajše deklice in mlajši dečki, ki res zelo izstopata. Dejansko imata hitrost v sebi," ju je pohvalil Kozmus.

Številčno najmočnejša v Sloveniji je trenutno kategorija U12 (10, 11 let), v kateri so združene mlajše deklice in mlajši dečki. "Nekaj jih je v ta šport prišlo na novo, nekaj pa iz težavnosti in balvanov. Večina teh otrok je zelo dobra tudi v atletiki," je povedal Kozmus.