V meki golfa ZDA zanimanje za elitno igro upada, kaj pa v Sloveniji?

Angleški časnik The Economist je objavil članek o upadu zanimanja za igro golfa v ZDA, kjer je golf zelo priljubljen že vse od leta 1890. Navsezadnje je Američan tudi najboljši igralec golfa na svetu, Tiger Woods, partner znane ameriške smučarke Lindsey Vonn. V članku je zapisano, da je v ZDA golf lani igralo "le" še 25 milijonov ljudi, kar se sicer sliši veliko, a to je še vedno 18 odstotkov manj kot leta 2006 in to kljub šestodstotni rasti prebivalstva.

Razcvet golfa v Aziji, drugje upad

Po pisanju The Economista se razcvet golfa obeta le v Aziji, s poudarkom na Kitajskem, medtem ko v državah, kjer je kultura golfa bolj razvita, torej v Avstraliji, na Japonskem, Veliki Britaniji in na Irskem, zanimanje zanj upada. Tudi na Škotskem, kjer ima golf status nacionalnega športa.

V Sloveniji okrog šest tisoč golfistov

In kakšno je zanimanje za golf v Sloveniji?

"V zadnjih sedmih letih je bilo v slovenske klube prijavljenih skoraj 11 tisoč različnih oseb, ki so bili člani enega od slovenskih golfklubov vsaj leto dni. Članstvo se sicer vsako leto spreminja, a v povprečju se vrti okrog števila šest tisoč članov, poleg tega je še približno dva tisoč golfistov, ki niso člani golfklubov," ocenjuje Gorazd Kogoj, generalni sekretar Golf zveze Slovenije.

Članstvo je upadlo, število igralcev dokaj stabilno

Kogoj se strinja, da število članov, ki so registrirani in ki so člani enega izmed slovenskih golfklubov, res upada, a da je še vedno ogromno igralcev, ki niso včlanjeni v klubu, a še vedno igrajo golf. "Te številke pa ne poznamo," priznava Kogoj.

"Članstvo je res upadlo, malo tudi igranje, ne pa dramatično. Ameriški podatki so res pretresljivi, je pa razlika, saj tam lahko igraš le kot član kluba – glede na to, da so članarine visoke, pa jih precej ljudi ne zmore plačevati –, a to ne pomeni, da so se golfu odpovedali. Občasno ga še vedno igrajo. Število golfistov se torej ni zmanjšalo, se je pa zmanjšalo število članov v golfklubih. In tak je trend tudi v Evropi," pojasnjuje Kogoj.

Nad krizo z akcijo Slovenija igra golf

Gospodarska kriza je tudi v golfu pokazala zobe, a se dejavnost, kot pravi Kogoj, počasi spet postavlja na noge.

"Ko se je na zahodu začela kriza, smo jo pričakovali tudi pri nas. Po robu smo se ji postavili z začetkom akcije Slovenija igra golf, v okviru katere smo ponujali tečaje golfa po ugodni ceni 99 evrov in v letih 2011 in 2013 navdušili skoraj štiri tisoč novih golfistov. Koliko jih še vedno vztraja, ne vem, vem pa, da zanimanje je, upada in narašča, roko na srce, veliko je odvisno tudi od tega, koliko smo mi aktivni," je priznal prvi mož Golf zveze Slovenije, kjer razmišljajo o oživitvi ali modifikaciji uspešne akcije tudi v letu 2015.

Koliko vas bo stal golf?

"Golf je precej bolj dostopen, kot je bil v preteklosti, in povsem primerljiv s preostalimi športi," poudarja Kogoj. Letna karta za uporabo golfigrišča v Trnovem stane 700 evrov – uporabljate ga lahko skoraj vse leto –, ponekod je karta tudi cenejša ali pa dražja, kot na primer na Bledu, kjer se ponašajo z največjim golfigriščem v Sloveniji.

Klubska članarina vas bo stala okrog sto evrov, opremo pa danes dobite že za 500, 600 evrov.

Časovno potratna igra

Kogoj kot enega glavnih razlogov za upad zanimanja vidi v sodobnem načinu življenja, kjer si le stežka vzamemo čas za dalj časa trajajočo dejavnost (v povprečju igra golfa traja štiri ure), zato je skrčen predvsem na igranje ob koncu tedna.

12 večjih golfigrišč v Sloveniji

V Sloveniji imamo 12 večjih golfigrišč (od tega jih sedem omogoča igro na 18 igralnih polj, preostali na devetih), eno manjše igrišče je še v Kranjski Gori (šest lukenj) in v Trebnjem ter na novo odprto igrišče na Brdu z devetimi igralnimi luknjami. Za Ljubljano je prav gotovo najpomembnejši Mladinski golf center v Guncljah, ki je del javne infrastrukture in je namenjen mladini, učencem in dijakom.

Trend prihodnosti: manjša mestna igrišča, ki ne vzamejo veliko časa

"Računamo, da bi se golfigrišča pri nas razvijala v smeri manjših mestnih igrišč, kar je trend tudi v tujini. Gre za krajša igrišča, kjer recimo za igro 18 lukenj potrebuješ samo uro in pol," pojasnjuje Kogoj, ki računa na to, da bo zanimanje za golf v prihodnjih letih naraščalo.

"V zadnjih letih veliko sodelujemo s šolami, zagotavljamo jim opremo in izobražujemo športne pedagoge, ki lahko poučujejo igro golfa. To bo prav gotovo imelo učinek, a ta se bo poznal šele na daljši rok," poudarja Kogoj.

Slovenija kot destinacija golfa

Slovenija ima prav gotovo svetlo prihodnost v golfu predvsem z vidika turizma. Mednarodno združenje organizatorjev potovanj za golf ji je namreč na mednarodnem sejmu v Italiji oktobra letos podelilo nagrado za najbolj obetavno destinacijo golfa za leto 2015.

Prvi prodor na področju golfskega turizma ji je uspel pred dvema letoma, ko je povpraševanje po Sloveniji skokovito naraslo, skupni nastop pod blagovno znamko I Feel Slovenia pa je učinkovito prispeval k prepoznavnosti Slovenije tudi na najmočnejših mednarodnih golfskih trgih, so prepričani v javni agenciji Spirit.

V Sloveniji trenutno prevladujejo golfisti iz Italije, Avstrije in Nemčije, v zadnjih letih pa se povečuje tudi število golfistov iz Skandinavije, še posebej gostje iz Švedske in Finske.