Upokojeni boksarski šampion Dejan Zavec začel priprave na svojo zadnjo, 13. rundo

"Konca kariere tako imenitnega športnika, kot je Dejan Zavec, se pač ne spodobi objaviti le na Facebooku, zato smo mu pripravili bolj dostojno slovo," pravi Tomaž Barada, še ena štajerska legenda borilnih športov in Zavčev dolgoletni prijatelj. Je tudi organizator sobotnega dogodka, ki so ga poimenovali 13. runda Dejana Zavca.

"Imel sem privilegij sam zaključiti eno zgodbo, ki me je spremljala toliko let" Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec se v teh dneh še privaja na novo, upokojensko življenje. Zdaj, nekaj mesecev po sporočilu, da v ring ne bo več stopil, pa je že popolnoma prepričan, da se je odločil pravilno.

"Po vseh sporočilih podpore in ko so tekli dnevi, sem se zavedel, da sem naredil zelo velik korak. Zavedam se, da je ene zgodbe konec, česar pa ni treba vzeti z grenkim priokusom. Gledam pozitivno, imel sem privilegij sam končati eno zgodbo, ki me je spremljala toliko let," je danes novinarjem v Ljubljani razlagal Trdobojec, ki je na profesionalno pot stopil leta 2003. Za Sportal pa je spregovoril nedavno v temle intervjuju.

Ženi Nataši je odleglo

Kariero poklicnega boksarja je Zavec končal po porazu v Miamiju, njegova žena Nataša Zavec pa danes priznava, da si je ob tej odločitvi oddahnila: "Iskreno priznam, da mi je odleglo. Vem, da bi on še vztrajal, če bi mu telo pustilo, a je bilo vsega preveč. Tudi poškodb. V zadnjem letu pred dvobojem v Miamiju sva se vedno bolj intenzivno pogovarjala o tem, da zdaj pa počasi res prihaja čas za epilog. Enkrat sem ga vprašala, če bi nehal z zmago, pa mi je odgovoril na tak zelo dvoumen način, da sem vedela, da ob zmagi ne bo znal nehati in bo še poskušal. Ko pa se je zgodil poraz, pa sem, še preden je prišel iz ringa, vedela, da je to to."

"Bolj kot je bilo jasno, da obvladuje situacijo, lažje mi je bilo" Zavčeva žena je zagotovo tudi njegova največja navijačica, pogosto smo jo videvali na boksarskih dvobojih, a kakšne živčnosti pri njej nikoli ni bilo videti.

"Sem jo znala skriti," pove v smehu in doda: "Nekaj izkušenj sem tudi jaz pridobila skozi ta čas. Kako gledati na boks in izmenjavo udarcev. Še najbolj so me mogoče včasih vznemirjali kakšni gledalci v bližini, ki so zelo razburjeno komentirali kakšne udarce. Jaz sem vedela, kateri udarec je bil res pravi, kateri zgolj navidezen, kateri prinaša točke in kateri jih odnaša. Tako da so me mogoče oni včasih spravljali v taka, recimo jim posebna čustvena stanja."

"Sem pa vselej spremljala tudi Dejanove priprave. Vedela sem, v kakšnem stanju je njegovo telo,ali ima kakšno novo poškodbo, ga muči kakšna stara … Vse to je bilo v moji glavi v tistem trenutku, ko se je bojeval. Bolj kot je bilo jasno, da obvladuje situacijo, lažje mi je bilo. Sem si pa vedno, v vsakem trenutku, želela le konca boja, da gremo domov."

"S svojim znanjem lahko ogromno naredi za prihodnost slovenskega boksa" Zavec in štajerska legenda kickboxinga in taekwondoja Tomaž Barada sta dolgoletna prijatelja. "Spoznala sva se leta 1996, če ne celo leta 95 na neki reviji. Dejan je boksal, jaz pa sem se bojeval v kickoboxingu. Takrat sva izmenjala prve besede. Kmalu sva se začela bolj družiti, našla sva neko skupno pot, ugotovila sva, da stremiva k istim ciljem, da imava iste želje," se spominja Barada, ki je Zavcu leta 2002 pomagal vključitvi v nemški profesionalni klub SES Boxing.

"Upam, da bo Dejan našel svojo pot v tem drugem življenjskem obdobju kot organizator, trener, športni delavec. Kajti to je stvar, ki jo najbolje pozna. S svojim znanjem lahko ogromno naredi za prihodnost slovenskega boksa. Upam, da se bo v tej zgodbi našel in del tega znanja prenesel tudi na mlade," še pravi Barada.

Pionir slovenskega boksa Prav ta prijateljski dvojec tvori čisto špico slovenskega borilnega športa. Barada ob tem poudarja, da so Zavčevi dosežki resnično imenitni. Slovenija je pač alpska država s smučarsko tradicijo. To ima tudi v kakšnem drugem športu, v boksu pa do Zavca nobene. Barada še pravi: "Ko je Dejan začel, je bil brez strokovnih sodelavcev, brez kakršnega koli menedžmenta." Je torej pionir slovenskega boksa, se strinja in nas dopolni: "Pa tudi vlečni konj."