Svetovna prvaka, ki sta v hotelu sprožila pravi preplah

V zadnjih letih so za prepoznavnost kajaka in kanuja na divjih vodah skrbeli slalomisti, saj so se z največjih tekmovanj redno vračali z medaljami okrog vratu. Za zadnji veliki uspeh je z naslovom evropskega prvaka poskrbel kanuist Benjamin Savšek, ki je tudi eden glavnih kandidatov za olimpijsko medaljo v Braziliji. Seveda velja omeniti še aktualna svetovna prvaka Luko Božiča in Saša Taljata ter kajakaša Petra Kauzerja. A vedeti je treba, da za uspehi prav nič ne zaostajajo spustaši. Za nekaj vrhunskih rezultatov sta poskrbela javnosti manj znana Luka Žganjar in Peter Žnidaršič.

S kajakom in kanujem na divji vodi sta se Luka in Peter začela ukvarjati po naključju. Pred leti sta se udeležila počitniškega varstva in ta divji šport ju je takoj prevzel. Luka Žganjar, ki je nekoliko mlajši kot njegov kolega v čolnu, je zaradi kajaka celo pustil košarko. Peter živi v bližini ljubljanskega kluba in njegovi sosedi v ulici so zelo uspešni kanuisti, zato pravzaprav ni čudno, da ga je pot zanesla v kajakaški klub.

Kmalu sta videla, da lahko v spustu dosežeta veliko več

Sprva je bila to zanju le igra, po uspehih v mlajši konkurenci pa sta ugotovila, da bi lahko dosegla še več. Na začetku svojih športnih poti sta veslala vsak zase, leta 2010 pa sta združila moči in se usedla v dvojec. Danes se posvečata samo še spustu na divjih vodah, pred tem sta tekmovala tudi v slalomu. In kako sta pristala skupaj v čolnu? "Pravzaprav sva se sama pogovarjala, k temu pa naju je spodbujal tudi takratni trener Matej Trampuž. Razlog, da sva nehala trenirati slalom, je bil, da bodo po olimpijskih igrah v Rio de Janeiru ukinili disciplino kanu dvosed. Zavedala sva se, da če bi želela priti na raven Luke Božiča in Saše Taljata, bi potrebovala še nekaj let. Videla sva, da nama gre v spustu precej bolje, in odločila sva se, da se raje posvetiva samo tej disciplini."

Njuni uspehi v članski konkurenci so prišli že kmalu. Leta 2013 sta postala zmagovalca v skupnem seštevku svetovnega pokala, leto pozneje pa sta se v Italiji v Valtellini okitila z naslovom svetovnih prvakov. Letos sta na svetovnem prvenstvu na Dunaju postala svetovna podprvaka, na evropskem prvenstvu v Banjaluki pa sta bila tretja. Veliko uspehov imata tudi iz mlajših kategorij. V vrhunskem športu nameravata vztrajati vsaj še dve leti.

Ko sta postala svetovna prvaka, z vožnjo nista bila najbolj zadovoljna

Na svetovnem prvenstvu v Valtellini sta morda nekoliko presenetila konkurenco. Sama sta vedela, da sta lahko blizu najboljšim, nista pa vedela, na katero mesto se lahko zavihtita. Vodostaj reke je bil takrat ekstremno visok. Ena sama napaka te je lahko stala veliko časa in posledično tudi mest. "Vožnja ni bila tako dobra, sva pa ujela zelo dobro linijo. Blaž Cof in Simon Hočevar, ki sta bila druga, sta na koncu zgrešila pravo linijo, sicer bi zmagala onadva," se spominjata tiste tekme.

Kljub velikemu uspehu se od takrat zanju ni prav veliko spremenilo, saj je spust na divjih vodah pri nas zapostavljen. "Vesela sva bila, da sva si lahko podaljšala olimpijsko štipendijo. Tako imava vsaj en manjši dohodek. Pravega odziva medijev pa ni bilo. Odločila sva se, da se bova začela sama promovirati, in sicer predvsem prek socialnih omrežij. Od takrat je malo bolje," sta nam zaupala člana Kajak kanu kluba Ljubljana, ki ju zadnje leto trenira legendarni kanuist in Srečko Masle.

"Tudi mi zelo trdo treniramo"

Čeprav je slalom na divjih vodah veliko bolj prepoznaven in obiskan, Peter meni, da je spust zelo zanimiv. Za slabo prepoznavnost te discipline krivita mednarodno krovno organizacijo, ki zapostavlja spust na divjih vodah. "Danes je na splošno šport tako naravnan, da je vse usmerjeno k olimpijskim disciplinam. Športi, ki niso olimpijskih igrah, so takoj nekaj razredov nižje. Vedeti je treba, da se tudi mi borimo za prva mesta in da tudi mi trdo treniramo, če želimo doseči vrhunski rezultat. Žal nekateri tega ne vidijo," sta v en glas zatrjevala slovenska kanuista, ki poleg izpolnjevanja študijskih obveznosti v pripravljalnem obdobju trenirata dvakrat ali tudi večkrat na dan. Oba priznavata, da je v zimskih mesecih včasih težko iti na trening, a v kritičnih trenutkih vsak enkrat prevzame pobudo, da trening opravita tako, kot je treba. "Veliko lažje je, če treniraš v paru. Tudi v fitnesu ali med tekom en drugega vseskozi priganjava … Nihče ne želi zaostajati. Oba dobro veva, zakaj prideva na trening."

Smrdelo je po celem hodniku

Luka in Peter pa sta tudi v zasebnem življenju dobra prijatelja. Zdi se jima, da je to le plus zanju, saj se to pozna tudi v čolnu. Vsekakor pa jima med treningom ni nikoli dolgčas. Anekdot s priprav je malo morje. Še najbolj sveža je ta, kako je Luka v hotelu poskrbel za pravi preplah. "Na pripravah je v navadi, da kajakaška oprema visi po vsej sobi. V hotelu namreč nimaš veliko možnosti za sušenje opreme, zato jo obesimo, kamor se le da. Luka je po nesreči obesil brisačo na luč in ta se je kmalu vnela. Začelo se je kaditi, tako da je smrdelo pa celem hodniku. Med gosti v hotelu je zavladal preplah, saj so se ustrašili, da je v hotelu požar. Nato so nas obtožili, da smo zažgali tudi zavese … No, k sreči se je vse skupaj končalo brez zapletov," se je z nasmehom na obrazu spominjal Peter Žnidaršič.