Darko Jorgić
Četrtek, 20. 2. 2020, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Darko Jorgić – intervju
Slovenski as s klubom napada dvojno zmago, z reprezentanco pa potuje na OI
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,11
Darko Jorgić se poleti odpravlja na svoje prve olimpijske igre, vozovnico za Tokio si je z reprezentančnimi kolegi priboril januarja letos na kvalifikacijskem turnirju na Portugalskem.
Mladi, komaj 21-letni slovenski namiznoteniški as Darko Jorgić ima odlično leto 2020. Že januarja si je z reprezentančnima soigralcema Bojanom Tokičem in Denijem Kožulom priboril olimpijsko vozovnico za Tokio, februarja je zaigral na prestižnem turnirju 16 najboljših evropskih igralcev in klonil šele v finalu, proti nemški legendi Timu Bollu. Mladenič iz Hrastnika po osupljivem začetku leta pravi: To je šele začetek.
Slovenska namiznoteniška reprezentanca si je z zmago na kvalifikacijskem turnirju konec januarja v portugalskem Gondomarju prvič zagotovila olimpijske igre. Slovenski namizni tenis je doslej na tekmovanjih pod petimi krogi zastopal le naš superveteran Bojan Tokić, ki se bo letos pri 39 letih udeležil svojih četrtih iger, a vse kaže, da ima izkušeni Novogoričan v reprezentanci naslednika, ki bi lahko v prihodnje letvico slovenskega namiznega tenisa dvignil na višjo raven.
Darko Jorgić je vzhajajoča zvezda evropskega namiznega tenisa in njegova spopada z dvema legendama tega športa na turnirju evropskih top 16 v Montreauxu v Švici sta bila prav tako simbolična. Premagal je namreč slavnega Belorusa Vladimirja Samsonova, nekoč najboljšega evropskega namiznoteniškega igralca na svetu, v finalu pa izgubil proti Timu Bollu, prav tako nekdanjemu najboljšemu Evropejcu na svetu. Bolla je premagal že v preteklosti, zato ima Jorgić dve veliki trofeji, zdaj pa se bo osredotočil na boj s svetovno elito. Želi si povsem na vrh, čim prej pa med najboljših 20 na svetu.
Trenutno je 39. igralec sveta, najbolje uvrščeni Slovenec na lestvici Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF).
Sezona se za zdaj nadaljuje kot po maslu, že januarja ste si z reprezentančnimi kolegi priborili olimpijsko vozovnico, februarja ste zaigrali na elitnem turnirju najboljše evropske šestnajsterice …
"Ko sem videl žreb in izvedel, da igram s Samsonovim, moram priznati, da nisem ostal povsem ravnodušen."
Res je, sezona je že do zdaj fantastična. Olimpijske kvalifikacije smo odigrali vrhunsko. Nekaj sreče smo imeli pri žrebu, ampak pokazali smo dobre igre. Premagati Indijo in Iran ni majhna stvar. Vemo, da imajo Indijci od pet do sedem igralcev med stotimi najboljšimi na lestvici.
Tudi ta turnir top 16 je bil poseben. Ko sem videl žreb in izvedel, da igram s Samsonovim, moram priznati, da nisem ostal povsem ravnodušen. Ampak potem on nekako ni pokazal svojega najboljšega namiznega tenisa, jaz pa sem dobro odigral ves turnir. Z dobrim žrebom v četrtfinalu in polfinalu sem se potem prebil tudi do finala.
S Samsonovim sem igral prvič. Najprej igrati z legendo … Že to je bila čast. Da sem ga pa še premagal, in to prvič, ko sva se pomerila, pa je … Občutek je neverjeten.
V finalu ste naleteli še na eno zveneče ime, nemško legendo Tima Bolla, s katerim pa ste se že srečali in ga v nemški ligi tudi premagali. Tudi zaradi vašega poraza to najbrž ni bil tako poseben dvoboj kot s Samsonovim?
To res ni bilo enako kot s Samsonovim, z Bollom sem že igral, poznava se, tudi premagal sem ga že. Je pa tudi on v izjavah pred tekmo povedal, da mu ni bilo vseeno, s kom igra, da se je name dobro pripravil, saj sem ga premagal v najinem zadnjem dvoboju pred tem finalom Top 16. Kaj naj rečem. Stopil sem v ring z mislijo, da možnosti imam, boril sem se do zadnjega, ampak legenda je legenda, Timo je Timo in povsem zasluženo je slavil zmago.
Takšni močni dvoboji najbrž razkrijejo pomanjkljivosti v vaši igri, pa čeprav teh verjetno ni veliko?
Vsekakor. Mislim, da se po takih tekmah vidi tudi, kje je glava. Timo je odigral že nešteto takšnih dvobojev in ve, kako je v takih trenutkih treba pristopiti k stvari, jaz pa sem mogoče imel malo preveč te želje, da osvojim turnir, in sem na koncu pogorel.
Glavo večkrat omenjate, najbrž je ta psihološki dejavnik v tako hitrem športu, kot je namizni tenis, še posebej pomemben?
To je v resnici najbolj pomembno. Osredotočiti se moraš na vsako točko posebej. V dvoboju lahko vodiš tudi z 10:0, pa na koncu izgubiš. Psihološka trdnost je v tem športu najpomembnejša.
Namiznoteniški profesionalci igrate na več ravneh, vi si kruh služite tudi v nemški ligi kot član vodilnega kluba FC Saarbrücken, nato z reprezentanco potujete na različne močne turnirje po svetu … Kako kombinirate te obveznosti?
Tudi na sredozemskih igrah v Tarragoni leta 2018 je osvojil zlato.
Težko je, veliko je turnirjev, veliko tekem, ampak športniki se moramo takšnemu življenju pač prilagoditi. Izbrali smo ga, vedeli smo, v kaj se spuščamo. Vseh tekem za klub ne igram, dobim kakšen dan premora, da se spočijem, ko je to najbolj pomembno, in res sem vesel, da za zdaj vodimo v bundesligi, je pa sezona še dolga. Tri tekme so še do konca rednega dela, potem je na vrsti končnica, v kateri bo najbolj pomembno to, kar sem že omenjal, glava. Poskušali bomo osvojiti tudi to prvenstvo.
Kaj vas še poganja motivacijsko, če ste že v začetku leta izpolnili dva velika cilja? Ste z mislimi morda že na olimpijskih igrah?
Ne še. Moj najpomembnejši cilj v tej sezoni je, da se kar najvišje povzpnem na svetovni jakostni lestvici. Za to moram čim boljše igrati na vseh turnirjih. S klubom poskušam osvojiti to nemško prvenstvo, morda tudi ligo prvakov, v kateri smo se uvrstili v polfinale. Morda poskušamo prvič osvojiti bundesligo in ligo prvakov.
Pa na reprezentančni ravni? Kateri vrhunci so še pred Tokiem?
Imamo nekaj pomembnih turnirjev, že čez en mesec ekipno svetovno prvenstvo v Koreji. Žreb še ni znan, bo v kratkem, od tega pa je odvisno, kakšne cilje si bomo lahko postavili. Če ne dobimo Kitajcev v prvem krogu, je mogoče vse. Če vsi trije dobro zaigramo, se lahko morda za kakšno medaljo potegujemo tudi na ekipnem svetovnem prvenstvu.
V Evropi spadate v vrh, v svetovnem merilu pa so najbrž Kitajci nepremagljivi. Ali pač? Kako se postaviti po robu tem velemojstrom namiznega tenisa?
Ne samo Kitajci, Azijci na sploh so v tem športu najmočnejši. Poleg Kitajcev so tu še Japonci in Korejci. Že fizično lahko po slikah vidite, da so fenomenalno izklesani, hitrejši, več treninga imajo kot Evropejci, na koncu pa so tudi uspešnejši. Morda pa glave nimajo takšne kot Evropejci in tu in tam se vendarle zgodi, da jih kdo premaga.
Torej bi jim tudi vi lahko pomenili resen izziv?
Pokazati moraš svoj resnično svoj najboljši namizni tenis, da jih lahko premagaš. Oni, najboljši na svetu, igrajo zelo konstantno. Res je težko igrati proti njim, ampak če pokažeš res dobro igro, mislim, da si lahko konkurenčen vsakomur.
Kdo pa je bil doslej vaš najmočnejši nasprotnik?
Igral sem že s prvim na svetu, s Kitajcem Fan Zhendongom, in občutil to moč. Bil sem brez možnosti, izgubil sem 4:0. Se je pa tudi dobro pripravil name, videl je vsako žogo, kam bom potegnil, čakal me je in me, po domače povedano, deklasiral.
Kaj to povzroči pri tekmovalcu vašega kova? Predvidevam, da malo jeze in obilico motivacije za nadaljnje, še trše delo …
Vsekakor! To je odlična motivacija za delo naprej, vsake toliko časa moraš dobiti takšno bombo, da te zbistri. Malo jih dobiš po glavi, da ne letiš previsoko, in tako pridno in zavzeto nadaljuješ treninge.
Reprezentanca je v zadnjem obdobju zelo uspešna in zanimivo sestavljena. Vi in Deni Kožul prihajata na velika vrata, Bojan Tokić pa kot superveteran še vztraja v športu. Ta predaja štafetne palice je verjetno izjemno dobrodošla. Koliko vam pomeni družba tako izkušenega soigralca?
Mislim, da smo res fenomenalna reprezentanca. Dobro se razumemo med seboj, Bojan pa je nekakšen vodja, je pravi kapetan te ekipe. Vedno nas spodbuja. Da pa lahko pri teh letih igra na takšni vrhunski ravni, je dokaz, da leta resnično niso ovira. Tudi Timo Boll in Vladimir Samsonov sta dokaz za to.
Morda je to za 21-letnika smešno vprašanje, a če smo že pri tem, tudi vas mika tako dolga kariera?
(smeh, op. p.) Ne vem, kaj naj rečem. Upam, da bom lahko igral čim dlje, da me ne bodo ustavile kakšne poškodbe ali kakšne druge ovire. Če mi uspe igrati tako dolgo kot Bojanu ali še dlje, kot Timu ali Vladimirju, bom lahko še bolj ponosen na vse skupaj.
Kdaj pa je najboljša starost za igralca namiznega tenisa?
Mislim, da sem že v pravih letih. Zdaj se lahko postavim po robu najboljšim tako mentalno kot fizično. Na najvišji ravni. Pomemben pa je seveda trening, trening in trening. Želim kar najbolj napredovati, se povzpeti čim višje, tam med 20 na svetu. In višje.
Slovenska namiznoteniška reprezentanca potuje v Tokio.
Kako se bo nadaljevala sezona, kdaj se lotite priprav na vrhunec, olimpijske igre v Tokiu?
Mislim, da na Japonsko potujemo 17. julija, en teden pred začetkom, da se tam malo aklimatiziramo in navadimo na vse skupaj, priprave se pa bodo vsekakor začele že veliko prej, kakšen mesec prej.
In to boste kombinirali z vsemi reprezentančnimi turnirji, klubskimi tekmovanji … Čaka vas kar pestro obdobje?
Pestro bo. Turnirjev je veliko, nekje bo treba najti čas za te priprave in jih čim bolje izkoristiti.
Koliko tekem pa pravzaprav odigrate na sezono?
Tekem nikoli nisem štel, a jih je kar veliko. Če računate, da sem jih lani samo za klub odigral 38, povprečno pa jih je po šest na turnirjih … Številka se vrti tam okoli sto, če ne še več.
