Predsednik odbojkarske zveze: Slovenija bo slej kot prej v svetovni ligi

Metod Ropret je čelo Odbojkarske zveze Slovenije prišel v začetku novembra leta 2012, kjer je zamenjal Matjaža Kovačiča. Od tedaj je zavihal rokave in se spravil v sanacijo dolga, ki se je nabiral skozi leta, zdaj pa, ko se zadeva počasi, a vztrajno sanira, bodo na vrsto prišle še ideje in projekti, ki bodo dodana vrednost popularizaciji slovenske odbojke. "Morate vedeti, da očitki, da se držim tega stolčka iz različnih razlogov ne držijo. Imam dve podjetji, sem župan Brezovice in hkrati še predsednik zveze. Dela imam čez glavo, a v tistem obdobju, ko sem prišel na zvezo ni bilo nikogar, ki bi to sploh hotel. Kar hočem povedati je, če pride ekipa, ki bi želela zvezo voditi naprej, ji z veseljem sprostim stolček. A seveda najlaže je stati ob strani in kritizirati." je še pred intervjujem dejal Ropret.

Dogovorili smo se, da se slišimo po redni skupščini Odbojkarske zveze Slovenije. Kako je bilo? Skupščina je potekala brez večjih posebnosti ali kakršnihkoli glasovanj in zapletov. Moram reči, da je bila to prva prava skupščina v mojem mandatu. Predstavljeni so bili rezultati poslovanja, ki jih je možno videti tudi na naši spletni strani - povezava. V razmerah, v katerih poslujemo, menim, da so ti relativno v redu. Deficit, ki je obstajal ob mojem prihodu, se je zmanjšal, sicer ne toliko, kot bi si sam želel, a so se v lanskem letu pojavile tudi neke dodatne obveznosti. Tudi aktivnosti je bilo izredno veliko.

Izplen lanskega leta je takšen, kot je, a tudi ta ni bil deležen kakšnih posebnih pripomb. Kot posebnost lahko povem, da je bila na mojo zahtevo opravljena tudi revizija, kar pomeni, da je vsem finančnim poročilo priloženo tudi revizijsko poročilo. Mislim, da je to prav, in to bo naša praksa tudi v prihodnje, seveda, če bom sam še predsednik.

Ste lahko malce bolj konkretni, kakšen je bil ta dolg, ko ste postali predsednik zveze? Šlo je za drugačen znesek, kot je bil na začetku ocenjen.. Grobo rečeno je bil ta znesek med 400 in 450 tisoč, ki pa se je še nekoliko povečal, ko smo odpravljali neevidentirane obveznosti do posameznikov tudi za nazaj. "Upniki" so imeli mesec dni časa za prijavo dolga, ki ga je nato preučila in pregledala posebna komisija. Če je ta ugotovila, da je obveznost utemeljena, smo to tudi vključili v dolg, v lanskem letu pa tudi poplačali. Mogoče je kakšna malenkost še ostala. Obveznosti do igralcev in strokovnega vodstva so v veliki večini poravnane, po najboljših močeh pa se trudimo, da sledimo in urejamo tudi tekoče aktivnosti. Dejstvo pa je, da bo potrebnega, da se zadeva popolnoma sanira in pridemo iz minusa, še kar nekaj časa.

Pa preidiva kar h "kritikam" Tine Lipicer Samec na račun delovanja zveze, ki jih pred časom niste hoteli komentirati. Res nisem želel v besedne izmenjave. Ampak generalno gledano želim povedati naslednje. S Tino sva se kmalu po začetku mojega mandata dobila, pogovarjala, ob tem mi je tudi predstavila nekatere svoje predloge. Tudi razmisleke okrog tega, kako ona vidi prihodnost slovenske odbojke, predvsem seveda ženske odbojke. Moram priznati, da imam tudi sam svoje poglede na določene stvari, ki se ne skladajo povsem z njenimi. Kot veste, sem na začetku govoril o tem, da želim domače strokovnjake, vzgojiti domač kader in še vedno menim, da je to prava pot. Prepričan sem, da bodo ti fantje, ki so dobili priložnost za vodenje ekip, zaupanje tudi upravičili. Ne nazadnje se v mlajših selekcijah lepo vidi, da se izjemno dobro dela. Ne samo da se dobro dela, vse skupaj je podkrepljeno tudi z rezultati. Tudi produkti, ki jih v teh selekcijah dobivamo, so produkti domačega znanja, domačih trenerjev, ki so po večini izobraženi na slovenski fakulteti, no, nekateri tudi v tujini. Tako da za zdaj ne vidim potrebe, da bi zadeve spreminjali. Če bi se pa v prihodnje res izkazalo, da za nek izdatnejši preskok v rezultatskem smislu zmanjka ravno zaradi tega, zaradi domačih strokovnjakov, sem se o vsem tem pripravljen argumentirano tudi pogovarjati.

Ampak kot že rečeno, za zdaj ne vidim potrebe po tem. Morate tudi vedeti, da domač kader deluje v omejenih pogojih, tujci pa bi za svoje delo želeli in pričakovali več.. Ravno zaradi težke situacije, v kateri se trenutno nahajamo, sem še vedno zagovornik delovanja v omejenih in skromnih okvirih, kar pomeni, da se v finančnem pogledu nikakor ne moremo primerjati z največjimi evropskimi velesilami. Seveda pa nas to ne naredi nič manj vredne in ne odvezuje ambicij, saj se da z voljo, talentom in tudi z nekaj sreče kaj kmalu doseči tudi bolj odmeven rezultat.

Kdaj se lahko pričakuje tak rezultat? Osebno ga pričakujem v zelo kratkem času. Treba je povedati, da ob absolutni konkurenci, ki velja v odbojki, je že redno uvrščanje na evropsko prvenstvo velik uspeh. To nam v mlajših konkurencah in pri članih kar redno uspeva. Podobno seveda pričakujemo v prihodnje tudi od članic. Seveda te moje besede so zgolj želja in ne pritisk na strokovni štab. Ampak skozi prizmo mlajših selekcij ni daleč čas, ko se bodo tudi punce redno uvrščale na EP tudi v članski konkurenci.

Da mislite resno z žensko člansko ekipo, ste pokazali tudi s tem, da ste jo prijavili tudi v evropsko ligo, kjer pa so se punce znašle v težki skupini. Res je, punce imajo res težko skupino. Tako da njihovo oranje ledine v evropski ligi, kjer bodo nastopile prvič, ne bo ravno najlažje. A kakorkoli, punce potrebujejo priložnosti in težke tekme, če želimo od njih v prihodnje pričakovati tudi kakšne vidnejše rezultate, a v njihovi krstni sezoni ni nobenega rezultatskega imperativa. Punce morajo na to tekmovanje gledati na kot priložnost za napredek, za privajanje na novo tekmovalno okolje, na nov strokovni štab. Vse skupaj je v mojih očeh nek proces, nič ne gre čez noč. Ne moreš spremeniti vsega okoli reprezentance in pričakovati, da bo v enem mesecu vse drugače.

S selektorjem ženske reprezentance smo se dogovorili do leta 2016, v tem času pa se pričakuje, da bodo punce že pokazale pravi obraz. Glejte, mogoče nas presenetijo že tokrat, niti ne vemo, v kakšni postavi bodo nastopale druge reprezentance. Mogoče nam uspe opozoriti nase že zdaj, če ne, pa tudi ne bo tragedije.

Tudi fantje so v evropski ligi. Pričakovanja pa so tukaj višja. Seveda. Od te generacije se pričakuje, da se uvrsti v svetovno ligo. Toliko pa že moramo biti samozavestni. Ni rečeno, da bo to že letos, a v naslednji sezoni ali dveh, pa zagotovo tja moramo priti.

Strošek ob morebitni uvrstitvi bi bil izjemno velik, kako bi se s tem problemom spoprijela zveza? Če za reprezentančnimi akcijami stojijo uspehi, jim bo Odbojkarska zveza vedno sledila in jih podpirala. Nek obseg in volumen akcij zagotovo determinirajo ravno uspehi. Če se bodo pokazale možnosti, da se uvrstimo v svetovno ligo, kamor si vsi skupaj želimo, bomo tja zagotovo tudi šli. Kakšni bodo stroški, še ne razmišljamo, a tega se ne bojimo. To bodo sladke skrbi. Tako kot so sladke skrbi vezane na uvrstitev obeh mladinskih selekcij na evropsko prvenstvo.

Ko je beseda že nanesla na mladinke in mladince. Najbrž vas ta dva uspeha nista ohranila ravnodušnega? Komentar je tukaj povsem odveč. Fenomenalno. Zdaj, ko je vse za nami, lahko rečem, da je bil ta uspeh pri dekletih celo pričakovan, saj je ta generacija igrala že na kadetskem svetovnem prvenstvu, zmagale so tudi igre mladih. Igrale so tudi pred domačimi gledalci in vse to je pripomoglo, da so se Časarjeve varovanke zanesljivo uvrstile na evropsko prvenstvo. Bistvena razlika je bila pri fantih. Že sama skupina je bila izredno težka. Osebno sem občudoval njihovo samozavest po pripravljalnem turnirju v Italiji, po katerem sem se pogovarjal tudi s selektorjem Kšelo, ki je bil z nekaterimi predstavami, predvsem proti Slovaški, izjemno zadovoljen in pred kvalifikacijami ni izključil, da bi lahko njegovi fantje pripravili presenečenje.

Opozoril pa je tudi, da fantje nihajo v igri, kar je za to starost tudi dokaj normalno. Očitno so naši fantje zajahali dva pozitivna vala in enega negativnega, k sreči ni bilo obratno. Slovencem že pogovorno pravijo, da nam vedno nekaj zmanjka, da se ustrašimo, ko je najmanj potrebno, no, tem fantom je bila sreča naklonjena, imeli so tudi dovolj poguma in Srbe so s prvega mesta sklatili za nekaj točk.

Ravno Srbi slovijo kot odbojkarska velesila, ki ima enega najboljših podmladkov na svetu, zato je uspeh mladincev še toliko več vreden. Srbi imajo izvrstno odbojkarsko šolo, ki je izjemno podprta tudi s strani države, sponzorjev in medijev. Mogoče domače lige nimajo konkurenčne, a svoje odbojkarske bisere hitro odpeljejo v tujino, kjer jim omogočijo odlične pogoje, kjer ti talenti zasvetijo v pravem sijaju. To imajo res preučeno in so lahko vzor marsikomu. Tukaj se mi lahko od njih marsikaj naučimo.

Ena pomembnejših akcij do zdaj bo tudi organizacija drugega kvalifikacijskega turnirja za nastop na EP, kjer bodo gostovali izjemno močni Poljaki. To bo tudi dogodek, ki bi lahko v Stožice privabil veliko število ljubiteljev odbojke. Poljaki spadajo v sam vrh evropske odbojke. Proti njim lahko samo veliko pridobimo, izgubiti nimamo kaj. To bo tekma, v katero bi lahko šli povsem sproščeno in bi tako neobremenjeni pokazali res tisto maksimalno, kar zmoremo. Presenečenje tukaj ni izključeno.

Ideja, da bi bilo evropsko prvenstvo v Sloveniji, še živi? Še vedno, mi od tega ne bomo odstopili, a realno gledano bo EP leta 2017 za nas misija nemogoče. Veliko bolj verjetna je organizacija EP dve leti pozneje. Imeli smo že izjemno konkretne pogovore z ministrstvi in hrvaško zvezo, moram pa reči, da nam vsega skupaj ni uspelo doreči do konca. Ti dogovori, pogovori bodo obnovljeni, saj je bilo nekaj težav, ne na naši strani, zato so se stvari ustavile. Bomo pa videli, ali je ta ideja o skupni organizaciji evropskega prvenstva s Hrvaško še realna, če ni, bo treba poiskati drugo rešitev.

Pravite, da od tega ne odstopate, to pomeni, da bi lahko ta projekt izpeljati tudi sami? Sami zagotovo ne, saj je praksa Evropske odbojkarske zveze v zadnjih letih, da evropsko prvenstvo organizirata po dve državi in si malce porazdelita stroške. Bomo pa seveda zahtevali, tudi če soorganizatorica ne bo Hrvaška, da bomo vseeno nosilec organizacije mi, kar pomeni, da bi v Sloveniji potekal tudi tisti drugi del in seveda finale. Evropska zveza nam je že namignila morebitne druge kandidatke, če zadeva s Hrvaško pade v vodo.

Čez čas bodo aktivni tudi slovenski odbojkarji na mivki, ki jih čakajo interne kvalifikacije za nastop na kontinentalnem pokalu, ki so nekakšne kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah. Sem prav vesel, da ste me to vprašali. O odbojki na mivki se pri nas res premalo govori, tudi sam prevzemam del krivde saj sem tej panogi morda namenil premalo pozornosti. A morate vedeti, da sem prišel na zvezo z nekim omejenim vedenjem in znanjem in sem se najprej zakopal v tiste najbolj problematične stvari, šele pozneje so prišle na vrsto razvojne naloge in nove strategije. Ta del krivde absolutno prevzamem. Tudi pozanimal sem se, kako druge zveze sodelujejo z odbojkarskimi ekipami na mivki, z igralkami in igralci, ki nastopajo po turnirjih. Tudi druge zveze z njimi sodelujejo zelo omejeno, razen seveda, ko gre za reprezentančne akcije. To so ekipe, ki si same organizirajo programe, iščejo sponzorje in si potem v okviru teh proračunov postavijo cilje in prioritete v sezoni. Seveda to ne pomeni, da mi svojim ne bomo pomagali, bomo, kolikor bo to le mogoče.

Se obetajo kakšne spremembe v prihodnje? Lani smo izpeljali tisti standarden program, ki je bil stalnica tudi v prejšnjih letih, več nam, žal, ni uspelo. No, za to poletje pa smo se organizirali in pripravili drugače. V prvi vrsti smo se prijavili na kontinentalni pokal in tudi dobili organizacijo turnirja v prvem krogu, ki ga bo gostil Portorož. S portoroškim klubom res dobro sodelujemo, priprave so v polnem teku, imamo pa tudi izjemno podporo lokalnega okolja, tako občine kot tudi lokalnih podjetij. Menim, da nam bo uspelo pripraviti res odličen dogodek, predhodnica, nekakšna generalka pred samim kontinentalnim pokalom, pa bodo te interne kvalifikacije, ki bodo 24. maja, po katerih bodo znani štirje pari, dva pri moških in dva pri ženskah, ki bodo zastopali Slovenijo.

Turnir bo izjemna priložnost za promocijo Portoroža in Slovenije . Potrudili se bomo, da turnir kar najbolje uspe in tako najavimo kandidaturo za podobne dogodke na slovenskih tleh tudi v prihodnje.

Govori se tudi o organizaciji turnirja sredi Ljubljane. Drug takšen dogodek pa se obeta v začetku avgusta v Ljubljani na Kongresnem trgu, ki se bo imenoval odprto prvenstvo Ljubljane. Menim, da bo šlo res za pravi spektakel.. Postavljena bo izjemna kulisa, nekakšna plaža, skratka gre za referenčen projekt, s katerim smo naleteli na odličen odziv tudi pri sponzorjih. To je dandanes vse prej kot pogosto. Lahko rečem, da imamo glede finančnega dela turnir že skoraj pod streho. Gre za projekt, ki ne bo le muha enodnevnica, pač pa želimo čez leta vse skupaj le še nadgrajevati. Se pravi, če bo prireditev res taka, kot smo si jo zamislili, bomo zagotovo zanimivi tudi za mednarodno zvezo, ki bi nam v prihodnje lahko potem dodelila tekmovanja višjega ranga.

Gre za projekt, ki je izjemno lepo pripravljen, sam se ga že res veselim, vse, kar potrebujemo, je lepo vreme.

Ko smo že pri vremenu. Kako daleč je projekt pokrite dvorane za naše "mivkaše", da bi lahko trenirali v Sloveniji tudi zimskem času? Kot veste, je ta projekt tudi že relativno daleč. Gre za partnerstvo med Mestno občino Ljubljana in zasebnimi vlagatelji. Pokrit objekt lahko tudi v Sloveniji pričakujemo v res bližnji prihodnosti. Gre za lokacijo v Črnučah in ko bo ta projekt dokončno realiziran, ga bo OZS z veseljem uporabljala za treninge svojih reprezentanc.

Kaj pa ACH Volley? Vas skrbi za prihodnost paradnega konja v Sloveniji? Trenutnega stanja ne poznam, a po prebranem v intervjuju na vaši spletni strani z Alešem Jeralo fantje vedo kaj delajo, za razliko od nekaterih drugih, ki dejalo paniko. Trdno stojijo na poti, ki so si ji zadali. O kakšnem zaprtju kluba se sploh ne razmišlja in prav je tako. Obdobje suhih krav se pozna povsod. Najprej v gospodarstvu, zato je logično, da se pozna tudi pri klubih. Treba je sprejeti dejstvo, da bomo v prihodnje vsi delovali v omejenih proračunih in poskušali narediti največ iz tistega, kar nam je na razpolago.

Bi pa bil šok in klofuta za slovensko odbojko, če se to vendarle zgodi? Kot sem že rekel, o tem niti nočem razmišljati, o tem ne razmišljajo niti vodilni pri ACH Volleyju.Prepričan sem da bo klub obstajal tudi v prihodnje. Nenazadnje je ta klub podprt tudi s strani Mestne občine Ljubljana, ki nameni klubom kar dobršen del proračuna. Tako da sem sam optimist. Prišlo bo še do krčenja, do sprememb v kadru, a do popolnega zaprtja nikakor ne bo prišlo. Slovenija za razvoj tega športa potrebuje klub, ki je zmožen igrati na najvišji evropski ravni.

Čedalje bolj naglas se govori tudi o prenosih tekem v domačih tekmovanjih. Kako daleč je ta projekt? Res je, na pobudo slovenskih klubov smo se odločili, da v bližnji prihodnosti povečamo število prenosov tudi v domači ligi. Tukaj moram povedati, da RTV Slovenija, glede reprezentančnih akcij, pokala in zaključka prvenstva pokriva vse, tukaj nimamo težav. Tudi v prihodnje so vse stvari že dogovorjene. Želimo pa še povečati število prenosov klubske odbojke tudi med sezono in ne samo končnice. Tukaj bo veliko odvisno od finančnih okvirov oziroma konkretnega sponzorja lige., Smo pa nekatere namige od komercialnih televizij, da bi jih zadeva zanimala, že dobili. Kot rečeno, če pridobimo soliden finančni vir, bomo s tem štartali že v prihodnji sezoni. To bi bil za promocijo slovenske odbojke velik korak naprej. Če se redno pojavljaš na televiziji, si mnogo bolj zanimiv tudi za sponzorje. Upam, da nam uspe.