Ponedeljek, 8. 7. 2019, 8.03
10 mesecev, 2 tedna
Parašportniki v boju z zvezdniki slovenskega športa
Še dobro leto dni nas loči od začetka 16. poletnih paraolimpijskih iger, ki jih bo od 25. avgusta 2020 naprej gostila japonska prestolnica Tokio. Slovenske parašportnice in parašportniki so do zdaj osvojili 49 kolajn, v deželo vzhajajočega odhajajo po vsaj jubilejno 50. odličje. Leti 2019 in 2020 sta namenjeni lovu na norme in kvote, ki jih je treba doseči, da bi si zagotovili mesto na največjem športnem dogodku na področju parašporta. V lov za vozovnico za Tokio se podajajo tudi naša ženska reprezentanca sedeče odbojke, slepi maratonec Sandi Novak in strelska legenda Franc Pinter Ančo.
V naslednjih treh tednih se bodo v posebnih dvobojih pomerili športniki – invalidi in neinvalidi.
V prvem dvoboju bosta tekmovala paraatlet Sandi Novak, eden najhitrejših slepih maratoncev na svetu, in nekdanji najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar. V spremstvu Romana Kejžarja bosta pretekla 1000 metrov. Pri zagotavljanju enakovrednih pogojev bomo Maticu nadeli posebna očala, skozi katera ne bo nič videl.
Dvakratne evropske prvakinje, dvakrat četrte na igrah
Odbojka sede je priznana kot paraolimpijski šport od leta 1980, ko so bile paraolimpijske igre v Arnemu na Nizozemskem, kjer je sodelovalo sedem moških ekip. Od leta 1993 so v mednarodna prvenstva vključene tudi ženske ekipe, od leta 2004 tudi na paraolimpijskih igrah. Odbojka sede je šport, primeren za vsakogar, še posebej pa za osebe z amputacijami oziroma prirojenimi napakami spodnjih in zgornjih okončin ali poškodovanimi kolenskimi vezmi.
Slovenska izbrana vrsta, tudi dvakratne evropske prvakinje, je bila do zdaj dvakrat tik pod paraolimpijskim odrom. Slovenke so bile četrte v Atenah in v Pekingu, v Londonu leta 2012 pa so zasedle 6. mesto. V teh dnevih se ekipa pod vodstvom selektorja Simona Božiča in njegovega pomočnika Branka Mihorka pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo med 15. in 20. julijem na Madžarskem. Mesto na paraolimpijskih igrah ima že zagotovljeno Rusija. Če bodo Rusinje upravičile vlogo favorita in postale evropske prvakinje, bo na igre v Tokio potoval poraženec finala, sicer pa zmagovalec, če to ne bo Rusija.
Za dodatno eno prosto mesto pa se bodo ekipe, ki se jim na paraolimpijske igre ne bo uspelo uvrstiti prek kontinentalnih prvenstev, borile na dodatnem predparaolimpijskem turnirju, ki bo prihodnjo pomlad. "Dobili smo odlično predtekmovalno skupino, a tako je bilo tudi pred dvema letoma v Poreču. Dejstvo je, da to še nič ne pomeni. Smo pa dobro trenirale, zavedamo se priložnosti in odgovornosti. V danem trenutku bomo dale vse od sebe. Prepričana sem, da nam lahko uspe,“ je optimistično razpoložena kapetanka reprezentance Lena Gabršček. "Imamo svežo, mlado, eksplozivno ekipo, ki pa potrebuje izkušnje. Za kar nekaj igralk bo to prvo odmevno veliko tekmovanje. Želimo si v Tokio, ni predaje. Se pa tudi zavedamo, da je konkurenca zelo močna," še dodaja Lena.
Od leta 1996 nikoli brez kolajne
Parastrelstvo, ki je paraolimpijski šport od iger v Torontu leta 1976, je izjemen preizkus športnikove koordinacije, natančnosti, ravnotežja in psihološke trdnosti. Parastrelci in parastrelke so razdeljeni v dve kategoriji glede na vrsto invalidnosti. V kategoriji SH1 nastopajo parastrelci, ki lahko samostojno držijo orožje in lahko streljajo v disciplinah s pištolo ali puško. V kategoriji SH2 nastopajo parastrelci, ki zaradi vrste invalidnosti ne morejo sami držati orožja, zato uporabljajo posebno stojalo. Parastrelci v kategoriji SH2 streljajo le s puško. Poznamo 17 tekmovalnih disciplin, od tega je 12 olimpijskih, parastrelci pa nastopajo tako v posamični kot ekipni konkurenci treh parastrelcev. Na tekmovanjih najprej potekajo kvalifikacije, iz katerih se najboljših osem uvrsti v finale. Še zanimivost: oddaljenost tarče je 10, 25 ali 50 metrov, odvisno od discipline. Pri streljanju z zračno puško je središče tarče veliko le 0,5 milimetra, kar od športnika zahteva izjemno natančnost.
"Čisti zadetek" v sredino tarče prinese 10.9 krogov. Ekipa se bo konec julija udeležila svetovnega pokala v Osijeku, kjer pa žal ni na voljo kvot. Naslednje kvote bodo na voljo na svetovnem prvenstvu v avstralskem Sydneyu. „Kdo se bo udeležil tega tekmovanja in izredno naporne poti, pa je odvisno zlasti od zdravstvenega stanja v ekipi,“ dodaja selektorica Polona Sladič. V lovu na paraolimpijske igre ostajajo Veselka Pevec, Franček Gorazd Tiršek Nani, Damjan Pavlin in Franc Pinter Ančo (lovi svoj osmi nastop na paraolimpijskih igrah, kjer je osvojil štiri kolajne).
Parastrelstvo je najuspešnejši slovenski paraolimpijski šport, ki se lahko pohvali z največjim številom kolajn z velikih tekmovanj. Na paraolimpijskih igrah v Riu sta z zlato in srebrno kolajno razveselila Veselka Pevec in Gorazd Tiršek v kategoriji SH2, naša parastrelska vrsta pa je od leta 1996 na paraolimpijskih igrah vsakič osvojila vsaj eno kolajno.
Po normo v Dubaj
Atletika je kraljica športa. Sestavljajo jo elementarna gibanja, kot so tek, skok, met in hitra hoja. Pri paraatletiki ločimo atlete glede na poškodbo invalidnosti. Tisti, ki so na invalidskem vozičku, se odločajo za discipline metov (krogla, disk, kopje). Imajo pa tudi možnost tekmovati na vozičkih, v različnih razdaljah na atletski stezi in tudi v cestnem maratonskem. Ostali atleti z različno stopnjo invalidnosti in tudi slepi pa se lahko odločajo za naslednje discipline: teki (od šprintov do maratona) in skoki (v višino in daljino).
Tako se je odločil tudi 45-letni slepi maratonec Sandi Novak, ki se spogleduje s svojim drugim zaporednim nastopom na paraolimpijskih igrah. Paralimijske norme še nima, na za slepega športnika zahtevnem maratonu v London, kjer je v konkurenci 23 parašportnikov zasedel 21. mesto, je bil v svoji tekmovalni konkurenci 15. Na poti sta ga spremljala njegov trener Roman Kejžar in Martin Pintar, nad ekipo je to pot bdel tudi Primož Černilec.
"Zadovoljni smo z mestom in časom. Je bilo kar zahtevno," so povedali v Novakovem taboru po nastopu na Otoku. V teh dneh bo znan tudi čas (norma torej), ki jo bo treba doseči za nastop na paraolimpijskih igrah. Ob pogledu na tekmovalni koledar so si v Sandijevi ekipi enotni: skoraj zagotovo bodo normo lovili januarja prihodnje leto, ko bo maraton v Dubaju. Tam je leta 2016 Sandi tekel tudi svoj osebni rekord: 2:39:57.
Zgled in navdih
Vse parašportnice in parašportniki so svojim prizadevanjem, voljo, željo in vrhunskimi dosežki zgled, vzor in navdih za družbo. Hkrati pa so tudi vzor za mlade (invalide), ki v šport šele vstopajo ali pa se s tem spogledujejo. Tem je v veliko pomoč program Postani športnik, ki sta ga skupaj razvila Zveza za šport invalidov Slovenije-Paralimpijski komite in Lidl Slovenija.
Spremeniti pogled na šport z vidika mladih invalidov
Program Postani športnik vključuje širok nabor aktivnosti, pobud, dogodkov in delavnic, ki so namenjeni mladim invalidom in njihovim staršem, učiteljem in profesorjem športne vzgoje, lokalnim športnim klubom, panožnim zvezam, društvom invalidov in podobno.
S programom želijo spremeniti pogled na šport z vidika mladih invalidov, ozaveščati javnost in posledično razbijati predsodke o vključevanju mladih invalidov v športne programe ter pomagati pri spodbudi različnih društev ter organizacij pri prilagajanju programov za mlade invalide.
Zakaj program Postani športnik? Ker šport med ljudmi s posebnimi potrebami spreminja življenje, omogoča vrhunske rezultate in boljšo kakovost življenja.
V naslednjih treh tednih se bodo v posebnih dvobojih pomerili športniki – invalidi in neinvalidi.
V prvem dvoboju bosta tekmovala paraatlet Sandi Novak, eden najhitrejših slepih maratoncev na svetu, in nekdanji najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar. V spremstvu Romana Kejžarja bosta pretekla 1000 metrov. Pri zagotavljanju enakovrednih pogojev bomo Maticu nadeli posebna očala, skozi katera ne bo nič videl.
