Od športa peščice do najhitreje razvijajočega športa pri nas

Začelo se je oktobra 2001, ko je ameriški misijonar Michael P. Hurley zbral prvih šest entuziastov. Nekaj tednov kasneje je deseterica na čelu z Luko Fabianijem in prvim predsednikom kluba Janezom Počkajem ustanovila društvo Ljubljana Silverhawks. Pod vodstvom trenerja Hurleyja so kljub manjku opreme začeli s prvimi treningi. Čeprav še niso niti poznali vseh pravil, so šestega aprila 2002 odigrali prvo tekmo in teden kasneje proti ekipi Udine Draghi prvič zmagali. Ker so bili Silverhawks edini slovenski klub, so naslednje tri sezone znanje nabirali v ligi Alpe Adria z več italijanskimi moštvi.

Leta 2006 je slovenski ameriški nogomet obrnil nov list. Silverhawks so se pridružili ligi SELAF s srbskimi klubi. Profesionalna liga ameriškega nogometa NFL pa je prvič prišla na slovenske male ekrane. Leto kasneje se je SELAF razširil v Avstrijo in na Madžarsko. Rok Grilec in Uroš Valant, novi glavni trener Silverhawks, sta v vlogi televizijskih komentatorjev poskrbela za pravi "bum" priljubljenosti am. nogometa. Kader ljubljanske ekipe se je povečal za več 10 igralcev, v Kranju in Mariboru so začeli z ustanavljanjem Alp Davils in Generals.

Prvi plačani tujci in prvo državno prvenstvo

Jeseni 2009 so Silverhawks, Alp Devils, Generals in Gold Diggers iz Savinjske doline začeli s prvim slovenskim prvenstvom. Istočasno so Silverhawks naredili korak iz amaterskega v polprofesionalni nogomet, ko je njihov prvi plačani igralec postal ameriški tekač Bo Moncur. V CEFL (prej SELAF) so jih Beograd Vukovi zaustavili v polfinalu. Spomladi 2010 je ljubljansko moštvo brez poraza osvojilo prvi državni naslov. V CEFL so se s pomočjo MVP-ja napada lige, ameriškega tekača Jordana Capitania, prebili v svoj prvi finale, a izgubili.

ZANS (Zveza za ameriški nogomet Slovenije) je letos izvedla drugo državno prvenstvo. Generals so bili s pomočjo fantov iz Slovenska Bistrica Werewolves skorajda kos ekipi Silverhawks, ki pa je na koncu brez poraza osvojila prvenstvo in z zmago nad gosti v ligi, Zagreb Thunder, drugi Slo Bowl. V rednem delu CEFL so Silverhawks s pomočjo povratnika Boja Moncurja in MVP-ja obrambe lige Desmonda Hendricksa prvič premagali Vukove, a kasneje zaradi težav z neurejeno dokumentacijo ostali brez tujih okrepitev in finala. Imamo tudi reprezentanco, ki si v letu 2012 prvič želi na evropsko prvenstvo.

Uroša Valanta smo povprašali, če si je pred šestimi leti mislil, da se bo zgodil tak "bum" am. nogometa. "Ne, kje pa. Da bi bil šport po televiziji, nismo niti sanjali, toda potem se je s prihodom NFL na televizijo vse odvilo s svetlobno hitrostjo. Ljudje so pričeli gledati tekme, navijati za moštva in uživati v igri. Kmalu so kot gobe po dežju pričeli rasti drugi klub in preden smo pravzaprav rekli 'keks', je bilo zaključeno že drugo državno prvenstvo."

Največji izziv – finance in kader

Danes je v Sloveniji sedem klubov, še dva sta v ustanavljanju, le trije so v minuli sezoni lahko odigrali državno prvenstvo. Klubi operirajo z minimalnimi sredstvi, ki gredo za opremo, organizacijo treningov in tekem, le Silverhawks imajo nekaj več pokroviteljev, da si lahko privoščijo tuje igralce, ki so edini v tem športu v Sloveniji, ki dobivajo manjše plačilo. Finance in kader sta glavni oviri oziroma izziva am. nogometa pri nas. "Če ni denarja, moštva ostajajo na amaterski ravni. Težava je v tem, da na ta način ni pravih trenerjev in znanja, ki bi pospešilo razvoj igre. Sponzorjev zaenkrat ta šport še ne privlači toliko, da bi lahko govorili o uspešnem finančnem razvoju klubov, z večjim udejstvovanje moštev v mednarodnih tekmovanjih, bi se to lahko tudi spremenilo," razlaga športni direktor Silverhawks in podpredsednik ZANS, Uroš Valant. "Kar se tiče kadra, je največji problem z linijskimi igralci. Vedno manjkajo ravno veliki, močni fantje na liniji."

Najtežje je vzgojiti podajalca in tekača. Podajalec reprezentance in Maribor Generals, Robi Fišer, je najbrž edini v Sloveniji, ki bi bil lahko kos igranju v mednarodni konkurenci. Silverhawks se za igralce za ti dve poziciji ozirajo čez lužo. "Igranje na položaju podajalca zahteva visoko poznavanje igre tako v napadu in kot nasprotnikovih obramb, hitro sprejemanje odločitev in vodenje moštva, za to pa je potreben čas, pa tudi sicer ni enostavno najti takšnih fantov, ki bi bili sposobni nositi takšno odgovornost," pove Valant. "Ameriški igralci so v mednarodnih liga nujni. Enostavno je treba dvigniti raven kvalitete, le to pa zagotavljajo tujci. Njihova prisotnost ni problematična v soju problematike razvoja slovenskih igralcev. Ravno obratno, po naših izkušnjah, slovenski igralci še dodatno napredujejo pod vodstvom Američanov."

Kako naprej?

Silverhawks v sezono 2012 vstopajo z novim vodstvom in še višjimi cilji. V tretjem državnem prvenstvu bo nastopalo več klubov. Da bi v bližnji prihodnosti lahko imeli devet resnih klubov, je težko verjeti. Valant se je v prihodnost ozrl z naslednjimi stavki: "Vse je odvisno ali bo liga NFL še po televiziji. Pokrivanje am. nogometa po televiziji in razvoj tega športa v Sloveniji hodita z roko v roki. V idealnem scenariju se lahko nadejamo, da bomo tekme še vedno gledali in s tem bodo mladi fantje prihajali v stik s športom ter si ga želeli preizkusiti. Po moje v Sloveniji več kot pet, šest resnih klubov ne bo. Moramo vedeti, da je treba imeti za igranje na razpolago vsaj 40 do 50 fantov. Da lahko nabereš toliko igralcev, mora letno poskusiti ta šport vsaj še enkrat toliko kandidatov. Zato lahko ta šport uspeva samo v krajih z dovolj močnim zaledjem, kjer vedno znova prihajajo na treninge novi fantje. V primeru dobrega razvoja pričakujem, da bi imeli dve ligi - prva bi bila regionalna liga s klubi iz Slovenije, Hrvaške, Italije in morda Avstrije, drugo ligo pa bi sestavljali predvsem šibkejši klubi in moštva v ustanavljanju, morda ravno tako iz celotne regije. Velikost in geografska lega Slovenije sta ugodni za takšno vizijo razvoja."