Četrtek, 7. 6. 2018, 16.20
6 let, 6 mesecev
Intervju - Simon Oven, svetovni prvak
Nihče si ni upal niti pomisliti, da bo ta fantič postal svetovni prvak #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,63
Zadnji konec tedna je Simon Oven, kajakaš na divjih vodah, postal svetovni prvak v klasičnem spustu. Takšen rezultat do zdaj ni uspel še nobenemu v zgodovini samostojne Slovenije niti v nekdanji Jugoslaviji. Pot Simona je zelo zanimiva, saj je bil pred leti, ko je imel kakšen kilogram preveč, povsem neperspektiven tekmovalec. Danes se lahko pohvali z naslovom svetovnega prvaka.
Simon, kako to, da ste sploh začeli trenirati, oziroma kako to, da vas je pot zanesla v klub ob reki Ljubljanici?
Že pred mano je veslal moj brat, nato sem poskusil še jaz in me je potegnilo v kajak. Na začetku, ko si manjši, sploh ni pomembno, da treniraš, ampak da se igraš in uživaš v tem. Pozneje te to prevzame in vztrajaš v športu.
Vas je ta šport takoj prevzel?
Se mi zdi, da me je kar kmalu. Imel sem dobro družbo in z Živo (Živa Cankar – njegova prva trenerka op. p.) smo veliko hodili okoli, tako da smo se ukvarjali z različnimi športi – tek na smučeh, kolesarjenje …
Torej ste imeli najprej trenerko? Očitno je imela pravi pristop.
Živa zna z otroki (smeh). Bila nam je kot druga mama. Še danes trdim, da je za otroke super trenerka.
Vaši trenerji so mi povedali, da ko ste bili mladi, niste bili najbolj športen tip človeka in da ste imeli kakšen kilogram preveč. Prav tako niste bili najbolj perspektiven tekmovalec. Kako ste doživljali tiste čase?
Moram povedati, da se s tem nisem obremenjeval. Jaz sem v veslanju užival. Takrat na veslanje nisem gledal tako, da bom nekaj dosegel, ampak sem v tem samo užival. Pozneje se je stvar razvila, tako da danes uživam v tekmovanjih in v veslanju.
Kdaj ste začutili, da bi lahko začeli dosegati dobre rezultate?
Mislim, da je bilo to med puberteto, ko sem zrasel in tudi shujšal. Ugotovili smo, da za slalom nisem najboljši, zato so mi predlagali, naj se preizkusim v spustu in v kajaku na mirnih vodah. V tem sem se kar našel. Že na treningih sem opazil, da sem lahko sledil takrat najboljšim tekmovalcem.
Menda ste pri treningih zelo vestni in pridni. Ali to drži?
Da, to drži.
Ali se vam potem sploh kdaj zgodi, da se vam ne da iti na trening?
Pozimi se to zgodi kar nekajkrat. Če je res slabo vreme in se treningi ponavljajo, je po navadi kdaj res težko. Letos pozimi smo veliko tekli na smučeh, tako da smo nekako rešili zadevo. Torej pozimi nismo toliko veslali, ampak smo to nadoknadili, ko so prišli toplejši dnevi.
So vaši treningi naporni?
Da, velikokrat. Sploh s sotekmovalci se velikokrat dajemo na treningih. Z Anžetom Urankarjem sva oba že na treningih zelo tekmovalna, tako da greva vsak trening "na glavo". Vsekakor pa je to najboljši možni trening, saj tako lahko najbolj napreduješ.
Maks Frančeškin, Tim Kolar in Simon Oven - Šalabajzer Team
Večkrat ste omenili vaše prijatelje. Že pred leti se je na družbenem omrežju ustvarila skupina Šalabajzer Team, katere del ste tudi vi. Ste še tako aktivni?
Ne, ne več. To smo bili Tim Kolar, Maks Frančeškin in jaz. Nekoč nam je bilo na pripravah dolgčas in smo dobili idejo, da bi ustvarili to skupino. Po navadi smo objavljali kakšne bolj smešne stvari, tako da smo se malo zabavali (smeh).
Ali poleg treningov tudi študirate?
Da, študiram. Manjka mi še nekaj izpitov in diploma. Včasih je malo težje, ampak tudi na fakulteti me razumejo, tako da lažje usklajujem oboje.
Nam lahko zaupate, koliko garanja in treningov je potrebno, da lahko postaneš svetovni prvak?
Jaz poskušam narediti tri treninge na dan. Zjutraj je po navadi kontinuiran trening, ki po navadi traja uro ali uro in pol, drugi trening je namenjen hitrosti, tretji trening pa je po navadi fitnes ali tek. Odvisno je tudi, kateri letni čas je, ampak po navadi sta dva treninga na vodi in en suhi trening.
Se zavedate, kako velik je vaš uspeh? Ste namreč prvi, ki ste dosegli naslov svetovnega prvaka v klasičnem spustu v kajaku. To ni uspelo nikomur v nekdanji Jugoslaviji niti v Sloveniji.
Takoj sem se zavedal, da mi je uspelo zmagati v klasičnem spustu in da to pri nas ni uspelo še nobenemu. Ne vem, kaj naj rečem … Ponosen sem na to.
Vaš trener je legendarni Srečko Masle, tudi sam nekdaj svetovni prvak v dvojcu. Kakšno je vajino sodelovanje?
Zanj lahko rečem, da je zelo dober trener in ima zelo dober občutek za človeka. Sicer je strog, ampak zelo dobro ve, kako vzgojiti dobrega tekmovalca. Tudi sam je bil vrhunski tekmovalec in zelo dobro ve, kako morajo stvari potekati in kako je treba pristopiti k stvari.
Se tudi vam zdi, da je spust na divjih vodah zapostavljen, ker v nasprotju s slalomom na divjih vodah ni olimpijski šport?
Da, lahko rečem, da je to zapostavljena disciplina. V to vlagamo zelo veliko dela in truda, saj včasih dobimo občutek, da ljudje mislijo, da je ta šport kar nekaj. Zelo moraš garati, da lahko zmagaš. Zagotovo bi pomagalo, če bi imeli malo več medijske pozornosti, kakšnega pokrovitelja in morda službo v državni upravi.
Ko ste ravno omenili službo, imate z naslovom svetovnega prvaka kaj več možnosti, da bi se zaposlili v kateri izmed služb v državni upravi?
Pogoje imam in upam, da bi se to v prihodnosti lahko zgodilo.
Simon Oven (skrajno desno) je tudi že pred tem na največjih tekmovanjih dosegal vrhunske rezultate.
Peter Kauzer verjetno lažje unovči svoje rezultate kot vi. Kako je pri vas, gre le za vaš vložek ali dobite tudi kakšne denarne nagrade?
Naša zveza nam res pomaga, da bi imel svoje pokrovitelje, pa je zelo malo možnosti. V teh časih je zelo težko dobiti pokrovitelja.
Koliko časa boste potem še lahko vztrajali?
Rad bi še kar nekaj časa veslal, ampak moram počasi začeti živeti na svoje stroške. Kot sem že prej omenil, je to precej odvisno od morebitne službe v državni upravi. Če tega ne bo, potem ne vem, kako bom še naprej tekmoval.
