Sreda, 9. 5. 2018, 14.28
6 let, 6 mesecev
Projekt OSP za prihodnost slovenskih plezališč
"Nekaj simboličnih evrov pa lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti"
Skupina plezalcev, ki želi slovenska plezališča ohraniti varna, dostopna in urejena, je septembra lani pod okriljem Planinske zveze Slovenije začela projekt OSP oz. Opremimo slovenska plezališča. "Projekt OSP vse obiskovalce plezališč nagovarja k aktivni udeležbi pri skrbi za njih in k donacijam za Sklad slovenskih plezališč, ki bo prevzel nalogo preopremljanja in urejanja plezalnih smeri in plezališč v Sloveniji," poudarja koordinator projekta Štefan Wraber. K akciji poziva tudi Jernej Kruder, trenutno najboljši balvanski plezalec na svetu.
Da je športno plezanje vedno bolj priljubljeno, ni dvoma. Prodaja opreme narašča, zanimanje za sam šport prav tako. Svoj delež k porastu zanimanja sta verjetno prispevali tudi dejstvi, da slovenski plezalci že nekaj let krojijo sam svetovni vrh - trenutno sta kar dva, Janja Garnbret in Jernej Kruder vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih - ter da plezanje z olimpijskimi igrami leta 2020 v Tokiu postaja tudi olimpijski šport.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije imamo okrog 120 urejenih naravnih plezališč, ki so opremljena z več kot 5.500 plezalnimi smermi.
Poleg zglednega obiska umetnih sten je vse večje tudi zanimanje za plezanje v naravnih plezališčih, kar ima posledice tako za naravo kot tudi za opremo v smereh. To je bil tudi glavni razlog, da je skupina plezalcev, ki slovenska plezališča želi ohraniti varna, dostopna in urejena, septembra lani pod okriljem Planinske zveze Slovenije zagnala projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča, ki ga koordinira Štefan Wraber.
Štefan Wraber skrbi za koordinacijo projekta OSP.
"Projekt OSP vse obiskovalce plezališč nagovarja k aktivni udeležbi pri skrbi za njih in k donacijam za Sklad slovenskih plezališč, ki bo prevzel nalogo preopremljanja in urejanja plezalnih smeri in plezališč v Sloveniji," je pojasnil Wraber.
Cilji projekta OSP in sklada plezališč so:
- zagotoviti trajnostni razvoj plezališč,
- plezalcem še naprej omogočati njihovo brezplačno in nemoteno uporabo,
- skrbeti za varnejše plezanje,
- zmanjšati negativni vpliv plezalcev na naravno okolje in okoliške prebivalce,
- s primernim plačilom nagraditi trud opremljevalcev in jih motivirati za preopremljanje dotrajanih smeri.
"Preopremljanje smeri si lahko predstavljamo tako kot vzdrževanje doma ali avta, saj nič ni večno, opremi v smereh pa zaupamo svoje življenje! Prihajamo v obdobje, ko bo oprema zastarana," opozarja Jurij Ravnik, tehnični vodja projekta OSP.
Zakaj je preopremljanje tako pomembno?
"Preopremljanje pomeni vzdrževanje varnega stanja ali posodabljanje slabše opremljenih smeri. Treba si ga je predstavljati kot vzdrževanje doma ali avta, saj nič ni večno, opremi v smereh pa zaupamo svoje življenje! Prihajamo v obdobje, ko bo začetna oprema zastarana in bo več poudarka treba nameniti ohranjanju obstoječega kot dodajanju novih smeri," je poudaril tehnični vodja projekta OSP Jurij Ravnik.
Sklad slovenskih plezališč lahko podprete na več načinov:
- z nakazilom,
- donacijo prek PayPala,
- SMS-sporočilom PROJEKTOSP5 na 1919 ali
- nakupom majice in ščetke za oprimke z logotipom projekta.
Jernej Kruder: Kot opremljevalec vem, koliko truda je treba vložiti v pripravo smeri, a to pomeni tudi strošek. Nekaj simboličnih evrov pa lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti.
Kruder: Nekaj simboličnih evrov bi lahko doniral vsak ljubitelj plezališč
Reden obiskovalec naravnih plezališč in podpornik projekta OSP je tudi Jernej Kruder, trenutno vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju.
"Plezanje je zelo varen šport, dokler vse delaš prav, seveda pa je za znanjem plezalne tehnike druga najpomembnejša stvar oprema. Kot opremljevalec vem, koliko truda je treba vložiti v pripravo smeri, a to pomeni tudi strošek. Nekaj simboličnih evrov pa lahko vsak ljubitelj naravnih plezališč donira brez slabe vesti," je pozval.