Nedelja, 3. 5. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
Skok v športno preteklost
Med dirko umrl, a vseeno zmagal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,71
Leta 1923 je na dirki v Belmont Parku zmagal mrtev jahač.
Nadvse nenavadna stvar se je zgodila 4. junija leta 1923 na hipodromu Belmont Park v ameriški zvezni državi New York. Jahač (džokej) Frank Hayes je med naporno trikilometrsko dirko, ki je vsebovala skoke čez ovire (steeplechase), umrl, a ga je konj z imenom Sladki poljub (Sweet Kiss) prinesel v cilj, in to celo na prvem mestu. To je do zdaj edini uradno potrjen primer, ko je na kakšni konjeniški dirki zmagal mrtev jahač.
Petintridesetletni džokej Frank Hayes je tistega usodnega dne umrl zaradi srčnega infarkta, piše TheVintageNews.com, ki se opira na časopisna poročila z dirke. Po pisanju teh naj bi Hayesa srce izdalo nekje v drugi polovici dirke, ko je na konju Sweet Kiss že prevzel vodstvo. V sedlu je čudežno ostal tudi po zadnjem skoku dirke in ciljno črto prečkal z udobno prednostjo pred tekmeci. Da je jahač mrtev, so ugotovili šele, ko mu je za zmago želel čestitati delodajalec in lastnik konja J. F. Frayling.
Sladki poljub smrti
Frank Hayes (1888–1923)
Hayes je po tem, ko ga je Sweet Kiss prinesel v cilj, počasi zdrsnil s sedla in negibno obležal na tleh, z obrazom, obrnjenim k tlom. Šele ko so mu želeli čestitati za zmago, pa so ugotovili, da se ni zgrudil zaradi izčrpanosti, temveč ne kaže znakov življenja.
Dežurni zdravnik na stezi Belmont Park, ki so ga nemudoma poklicali na pomoč jahaču, je lahko le še potrdil, da je prepozno za kakršno koli pomoč. "Srčno obolenje," je pravilno presodil doktor, Hayesa pa so nato posthumno potrdili za zmagovalca, pa čeprav se, razumljivo, ni mogel udeležiti obveznega tehtanja po dirki.
Tudi za konja, ki so ga po tragičnem dogodku v Belmontu v javnosti preimenovali v Sweet Kiss of Death (Sladki poljub smrti), je bila to zadnja dirka.
Usodno hujšanje
Hayes je bil takrat v dirkaškem sedlu šele drugič v življenju, saj ni bil profesionalni jahač, temveč trener konj. Njegovi prijatelji so povedali, da je bila ena od njegovih velikih želja zmagati na konjski dirki, in to mu je nazadnje tudi uspelo, prav odločitev, da se zavihti v sedlo, pa je bila morda pomemben dejavnik, ki je pripomogel k njegovi prezgodnji smrti.
Poklic džokeja je namreč izjemno naporen, tako kot smučarski skakalci morajo tudi profesionalni jahači budno paziti na svojo težo. Lažje je boljše, velja v tem športu.
Še veliko huje je. Takrat ko je dirkal Hayes, džokeji z opremo vred niso smeli tehtati več kot 57,15 kilograma, po preiskavi se je izkazalo, da je moral Hayes pred dirko shujšati za 5,5 kilograma, to pa je, kot domala vsi njegovi kolegi, naredil pretežno z dehidracijo. Prav to hitro hujšanje z izogibanjem tekočini naj bi usodno preobremenilo njegovo srce.
Klasična dirka v Belmont Parku iz leta 1923:
Izjemno nevaren šport
Konjeniški športi veljajo za ene od najnevarnejših sploh, seveda so razlike med disciplinami, a prav konjsko dirkanje na hipodromih z jahačem v sedlu se stalno pojavlja na tovrstnih lestvicah. V ZDA je od leta 1950 do 1987 umrlo več kot sto jahačev, šokantne izsledke je dala raziskava, pri kateri je sodelovala Anna Weller z Univerze v Severni Karolini, ki je za NY Times povedala: "Od tisoč džokejev, ki dirkajo vse leto, jih bo 600 zaradi poškodb potrebovalo zdravniško oskrbo, 20 odstotkov od teh pa jih utrpi težke poškodbe vratu in glave."
