Sobota, 8. 4. 2017, 22.22
6 let, 7 mesecev
Jernej Kruder, športni plezalec, ki opozarja na krivice #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
Jernej Kruder je najuspešnejši slovenski plezalec v balvanskem plezanju. Novo sezono svetovnega pokala je odprl s 5. mestom v Švici, še prej pa jasno in glasno opozoril za potezo Mednarodne zveze za športno plezanje, ki je z novim medijskim partnerjem sklenila zaračunavati ogled tekem na kanalu YouTube, prevzel vlogo ambasadorja novega plezalnega projekta The Rock Ljubljana in v ta namen plezal po Plečnikovem Tromostovju, navdušil s prvo ponovitvijo plezanja po naravnem oboku Es Pontas na Majorki … Kopica razlogov za pogovor za bralce Sportala.
Med plezanjem po Plečnikovem Tromostovju za potrebe promocije novega plezalnega projekta The Rock Ljubljana
Jernej Kruder se je s plezanjem začel ukvarjati pri šestih letih, po njegovih stopinjah pa stopata tudi mlajši sestri Neža in Julija. Kot sogovornik je mladi Celjan, ki priznava, da se najraje pogovarja o plezanju in da ga kaj drugega niti ne zanima, iskriv in neposreden.
Pogovarjali smo se tik pred njegovim odhodom v Švico, na prizorišče uvodne tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju, za vtise s prve tekme, ki jo je zmotila poteza Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), da z novim partnerjem začne zaračunavati ogled tekem prek kanala youtube (20 dolarjev oz. 19 evrov mesečno ali 150 dolarjev oz. 141 evrov letno), pa smo ga pobarali večer po tekmi.
Na družbenih omrežjih je zapisal (več si lahko preberete na njegovem profilu Instagram), da je marsikateri otrok, ki je ljubitelj plezanja, tega od bliže spoznal prav po zaslugi plezalnih videov in neposrednih prenosov na spletu.
S tem, ko se je krovna organizacija športnega plezanja odločila, da bodo prenosi tekem svetovnega pokala od zdaj plačljivi, je temu športu prizadejala nepopravljivo škodo. "Z uvedbo svetovnega pokala smo bili na dobri poti, zdaj pa so organizatorji z eno potezo v enem trenutku uničili naš šport," je zapisal.
Potem ko se je po pritiskih številnih športnih plezalcev (tudi slovenskih) in njihovih zvez organizator odločil, da bo uvodna tekma v balvanih na spletu na ogled brezplačno, je Kruder opozoril, da z eno izjemo niso dosegli ničesar. IFSC je namreč z novim medijskim partnerjem FloSport pogodbo sklenil za obdobje treh let.
Protest slovenskih športnih plezalcev proti ukinitvi brezplačnih neposrednih prenosov tekem v športnem plezanju na spletu. (Vir fotografije: Slovenia Climbing/FB)
Na prvi tekmi v švicarskem Meiringenu ste zasedli 5. mesto, Janja Garnbret pa je bila v ženski konkurenci šesta. Ste zadovoljni z izkupičkom?
S samim plezanjem sem noro zadovoljen. Konkurenca v Švici je bila huda, zato sem še toliko bolj zadovoljen z uvrstitvijo v finale. Pa tudi sicer sem izredno zadovoljen sem s tem, kako sem izpeljal teh zadnjih nekaj tekem pred začetkom svetovnega pokala.
Lansko sezono ste končali na 10. mestu v skupnem seštevku balvanskega plezanja. S kakšnimi ambicijami ste štartali v letošnjo sezono?
Sezone se bom lotil v bolj sproščenem slogu. Mislim, da plezanje ni eden tistih športov, pri katerih bi rezultat temeljil zgolj na telesni pripravljenosti, ampak veliko vlogo igra predvsem glava.
Kruder je specialist za balvansko plezanje (leta 2014 je osvojil naslov svetovnega podprvaka v balvanskem plezanju, Olimpijski komite Slovenije pa ga je razglasil za najuspešnejšega športnega plezalca v Sloveniji), ki sodi med najmlajše oblike športnega plezanja. Gre za obliko plezanja, pri kateri ne uporabljajo klasičnih varovalnih pripomočkov ali plezalnih vrvi, temveč blazine.
Stene na tekmovanju namreč niso tako zahtevne kot tiste, ki nas čakajo v skali. Zakaj? Za plezanje v skali oziroma izvedbo določenih specifičnih gibov si lahko vzameš nekaj let, medtem ko imaš na tekmi na voljo zgolj pet minut časa in logično je, da stena ne more biti tako zahtevna.
Letošnjo sezono se ne bom obremenjeval s fizično pripravljenostjo, tekem se bom loteval brez pričakovanj. To si govorim že vse od novega leta in do zdaj se mi je na vseh tekmovanjih uspelo uvrstiti v finale, kar pomeni, da mi takšna miselnost ustreza.
- Krudra lahko spremljate na blogu.
Kruder v Tevčah pri Laškem na balvanu Sopota, ki ga ocenjuje kot enega najtežjih v Sloveniji, če ne celo na svetu.
Ne živim za trening, diete in tekme, analize in pogovore s trenerji, na temo, kaj bi lahko spremenili. Čutim, da si po desetih letih tekmovanja v svetovnem pokalu, lahko privoščim, da prisluhnem sam sebi. Še vedno ogromno treniram, a so treningi bolj sproščeni kot prejšnja leta.
Rezultatskih ciljev nimam, si pa seveda na tekmah svetovnega pokala želim uvrstiti na stopničke. To mi do zdaj še ni uspelo. Ampak tudi če mi ne, nič hudega. Še vedno imam steno, kjer uživam bistveno bolj kot v umetnih stenah.
Kako domači ste si s hitrostnim plezanjem? Glede na to, da ste bili evropski mladinski prvak in svetovni mladinski podprvak v hitrostnem plezanju, ki bo zdaj zaradi olimpijskega trojčka postal obvezen del treningov tudi za slovenske športne plezalce, vam očitno ni tuje.
Od nekdaj sem bil bolj dinamičen tip plezalca, tako da mi je hitrostno plezanje kar ustrezalo. Pozneje se je precej spremenilo, saj so izdelali uradno plezalno steno za to disciplino in na njej se je začel lov na svetovni rekord.
Včasih je bila stena za vsako tekmo drugačna, zdaj je enaka. Vzhodnjaki so to discipino zgarabili na polno in nas v teh letih tako močno prehiteli, da jim je v hitrostnem plezanju nemogoče konkurirati.
Knjiga s citati Nejca Zaplotnika je njegova redna spremljevalka, citata na fotografijah pa njegova
najljubša.
"Našel sem se v vsakem stavku, ki ga je napisal Nejc Zaplotnik."
Kdaj ste nazadnje, recimo temu, tekli po steni?
Pred kratkim, na enem od treningov v Avstriji. Sicer pa hitrosti v Sloveniji sploh ne moremo trenirati, saj nimamo ustrezne plezalne stene.
Selektor Gorazd Hren je v pogovoru za siol.net omenil, da računa, da se bo to v kratkem spremenilo.
Dokler stene ne bom videl, tega ne bom verjel (smeh, op. a.).
Športno plezanje je po dolgih letih prizadevanj končno postalo del olimpijske družine. Premiero bo doživelo na prihodnjih olimpijskih igrah v Tokiu. Že razmišljate o tem ter predvsem o formatu, ki bo združil vse tri plezalne discipline, saj bodo čez tri leta v Tokiu podelili zgolj en komplet medalj v obeh konkurencah.
Seveda bi se po eni strani olimpijskih iger rad udeležil, po drugi strani pa so s kombinacijo vseh treh disciplin povsem uničili športno plezanje.
Če se mi bo uspelo uvrstiti na olimpijske igre, bom sezono seveda povsem posvetil treningom vseh treh discipin, a ko se dogovarjam za sodelovanje s sponzorji, si želim, da bi v meni prepoznali plezalca, ki pleza v steni in ne zgolj na tekmovanjih.
"S kombinacijo treh plezalnih disciplin so uničili športno plezanje."
Kaj bi bila po vašem mnenju optimalna odločitev glede olimpijskega formata?
Idealno bi bilo, da bi za vsako disciplino podelili svoj komplet medalj, žal pa to na prvi izvedbi iger to ni možno. Po eni strani bi bilo bolje, če bi bila na olimpijskih igrah samo ena disciplina, saj bi olimpijski prvak tako imel neko težo in veljavo, zdaj pa smo pri formatu, ki ni ne tič ne miš.
Več bom vedel prihodnje leto na svetovnem prvenstvu, ko bodo prvič na sporedu vse tri discipline. Do iger je še kar nekaj časa ...
Kruder je po Chrisu Sharmi šele drugi plezalec na svetu, ki je preplezal znameniti naravni obok na Majorki, Es Pontas
Novembra lani ste na Majorki ponovili spektakularno smer Es Pontas, ki jo je leta 2006 kot prvi splezal ameriški plezalec Chris Sharma in bili deležni precejšnje medijske pozornosti, ki je v Sloveniji športni plezalci žal niste deležni. Pred kratkim ste v Španiji splezali še eno smer Chrisa Sharme - Catalan Witness the Fitness. Je Sharma na nek način vaš vzornik?
Nikoli nisem imel vzornika, mi je pa všeč njegov življenski slog. Pri 16 letih je vse postavil na kocko in se posvetil samo plezanju. Imel je srečo, da je živel v ZDA in njegovo plezanje ga je izstrelilo v vesolje. Sponzorji so ga vzeli za svojega, bil je pojava in vrhunski plezalec … Tako kot jaz bolj uživa v skali in je še vedno med vrhunskimi plezalci. Mislim, da bi vse to, kar sam počnem v skali, zmogel tudi Domen Škofec (lanski zmagovalec svetovnega pokala v težavnostnem plezanju), a se je bolj osredotočil na tekmovanja.
Balvanski problem Catalan Witness The Fitness v izvedbi Jerneja Kruderja:
Prvi vzpon v balvanskem problemu Catalan Witness the Fitness je opravil Chris Sharma:
Ljduje me večkrat sprašujejo, kaj bom delal po koncu karere. Mislim, da s tem ne bom imel težav. Plezal bom do 80. leta oz. do konca življenja, če bo šlo (smeh, op. a.) oziroma, če bom dobil pomoč sponzorjev. Tudi če ne bom mogel več plezati težkih sten, bom ljudem še vedno lahko ponudil kaj atraktivnega. Če me ustavi poškodba, bi rad ustvaril svoj klub, postavil steno …
Es Pontas ste splezali v 39. poskusu. To pomeni, da ste 38-krat padli v morje. Je to velikokrat?
To je relativno. Sam sem za Es Pontas potreboval 39 poskusov, Chris je na Majorko hodil štiri leta po mesec ali dva, preden mu je uspelo. Preden je naredil dinamičen gib (gib, v katerem zaniha), je potreboval 50 ponovitev, vsega skupaj pa okrog 200 poskusov.
Pri takem plezanju potrebuješ močno glavo in voljo, da poskušaš in ne odnehaš. Tudi sam sem v kakih smereh poskusil 200-krat, pa nisem obupal.
Pri Es Pontasu sem bil nekoliko skeptičen zaradi visoke ocene (9b), a sem poskusil. Ko mi je šlo dokaj dobro že prvi dan in sem videl, da ni hudega, če padem v vodo, sem že drugi dan poskusil dinamični gib, ki mi je uspel v tretjem poskusu.
Ali javnosti predhodno sporočate svoje namere ali se raje oglasite z dokazi v roki?
Predhodno, zato, ker me ni strah neuspeha. Do medijev pa je seveda lažje prodreti z rezultatom.
20. maja letos bo na Kongresnem trgu v Ljubljani nov plezalni spektakel The Rock Ljubljana, namenjen popularizaciji športnega plezanja. Vi ste ambasador tega projekta. Kdo vas je povabil k sodelovanju?
K sodelovanju me je povabil Lorin. Verjamem, da bo to krasna tekma. Že zaradi lokacije, ko informacija pride neposredno do ljudi. Osebno mi je ena najljubših tekem v svetovnem pokalu, tekma na Nizozemskem, kjer je plezalna stena postavljena sredi mesta. Mislim, da so pravila v svetovem pokalu preveč striktna in posledično bolderji ne morejo biti tako atraktivni.
Komu se je porodila ideja, da bi plezali čez Tromostovje?
Mislim, da kar Lorinu in ekipi. Ker je leto 2017 Plečnikovo leto in ker sem že na Majorki plezal nad vodo. Izpadlo je zelo dobro, v resnici pa nisem plezal čez celoten most, samo čez osrednji del.
Videti je zelo atraktivno, tako kot je Solkanski most, ki ga je preplezal Domen Škofic. A tudi on je takrat opozoril, da se takšno plezanje ne more primerjati s težavnostnim na umetni steni ali plezanjem v skali.
Res je, laičnim opazovalcem plezanja je težko opisati težavnost stene. Težko je opisati, kaj pomeni 7a, 8b, 9b … Se mi pa vedno zdi zabavno, ko ljudje govorijo, da je plezanje adrenalinski šport. Jaz v njem ne vidim prav nič adrenalinskega (smeh, op. a.). Motivacija vztrajno narašča, vedno bolj sem zaljubljen v plezanje.
