Flajs: Žal mi je za navijače, da so videli nov poraz

''Prisotno je veliko razočaranje, saj se nam po nekaj letih, prvič ni uspelo uvrstiti v nadaljevanje lige prvakov. Potrebno bo analizirati, kje smo izgubljali točke, kaj je šlo narobe in kje tičijo razlogi za slabo igro. Sezone še ni konec, do zdaj smo zmagali le pokal. Evropsko pot zdaj nadaljujemo v pokal CEV, kjer se bomo poizkusili predstaviti v najboljši možno luči. A ve se, da so tudi tam izjemna moštva, tako da nam ne bo nič lažje kot zdaj v ligi prvakov. Počakati bo potrebno na žreb, a že zdaj je znano, da bomo dobili enega izjemnega nasprotnika, bodisi iz ruskega, poljskega, belgijskega ali italijanskega prvenstva. Seveda upamo vsi, da bomo kakšno zmago dosegli tudi tam,'' je takoj po odločilni tekmi misli strnil kapetan ACH Volleyja, Andrej Flajs.

Po drugem izenačujočem nizu za ACH Volley je za 5300 gledalcev, kolikor se jih je zbralo v Stožicah, posijal žarek upanja, ki je kaj hitro izginil. Francozi so hitro postavili stvari na svoje mesto in zasluženo slavili. ''Tours je pokazal zakaj je prvi v skupini. Zakaj je dominiral skozi celotni redni del, razen na gostovanju na Poljskem. Imeli smo veliko težav z njihovim 'float' servisom. Tudi v obrambi in bloku nismo bili na našem nivoju. Še tiste žoge, ki smo jih ubranili, smo nato hoteli prehitro zaključiti in Tours je kajpak le višal prednost. Žal mi je za navijače, ker so v Stožicah ponovno videli naš poraz. Letos nam doma ni steklo.''

''Premalokrat smo pustili srce na igrišču''

Po tekmi je bilo sicer jasno, da tudi če bi ACH v Stožicah slavil s 3:0 ali 3:1, ne bi imel nikakršnih možnosti za napredovanje, saj jim ni šel na roko rezultat iz Italije. Po besedah Flajsa ni bilo nikakršnega dodatnega pritiska z obremenjevanjem z ostalimi tekmami, pač pa razlog tiči nekje drugje. ''Moram reči, da tega ni bilo, niti s strani vodstva niti s trenerskega štaba. Nihče nam ni dal nobenega imperativa, kako mora kaj biti in kako ne. Osredotočeni smo bili le na Tours, a žal ni šlo. Če že govorimo o pritisku, lahko rečem, da si tega ponavadi ustvarimo igralci sami, saj hočemo vedno znova dati vse od sebe in pusti srce ne igrišču. Žal mi je, da se je letos to premalokrat zgodilo. To je tisto, kar zamerim tako sebi kot soigralcem. To čutijo tudi gledalci. Bojim se, da se bo to poznalo tudi pri obisku v na naših naslednjih tekmah, '' je še povedal 28-letni sprejemalec.