Anja Klinar: Strah me je, da bi obnovila poškodbo

Sama je prepričana, da bo za doseg norme za poletno evropsko prvenstvo v Berlinu v formi pravočasno, a poudarja, da tja ne bo šla, če ne bo sposobna vrhunskih dosežkov.

Za Klinarjevo je več kot pol leta okrevanja in šele po novem letu je spet začela redno trenirati. "Na žalost sem februarja staknila še gripo, tudi na fizioterapijo še vedno hodim, a vesela sem, da sem po tej dolgi pavzi naredila štiri tedne dobrih treningov," pravi plavalka, ki si želi čim prej povrniti moč in občutek v vodi.

V domačih bazenih je po odhodu Anje Čarman ostala edina iz generacije plavalk, ki so tvorile uspehe slovenskega plavanja v zadnjem desetletju. "Plavam z deset let in več mlajšimi in pri 26 letih se počutim kar staro, čeprav nisem. A tako je prav, imamo nekaj odličnih mladih plavalk."

Nedavno je na mitingu na Ravnah na Koroškem priznala, da se seveda veseli napredka tekmic v Sloveniji, obenem pa ji na tekmi ni lahko, saj ni vajena dejstva, da bi jo na slovenskih mitingih kdo premagoval. "Ni fino, če si navajen v Sloveniji več ali manj vseskozi zmagovati in te mlajše prehitevajo. Sama sem se v glavi pripravila, da so bile Ravne kot prva tekma v karieri. Premor je bil dolg in seveda je težko. Cilj za naprej bo seveda stopnjevanje izidov."

"Če te teden dni ni v vodi, se to pozna"

Za Klinarjevo vrhunec sezone seveda niso domači mitingi. Vrhunec poletja je avgustovsko evropsko prvenstvo v Berlinu. "Rok za doseganje norm je na vrsti čez tri mesece. Ni nemogoče, lahko se vrnem, a tudi, če odplavam normo, na EP ne bom šla, če ne bom pripravljena za svoja pričakovanja in za svoje cilje," še pravi tekmovalka, ki se zaveda, da po vseh dosežkih na EP ne potrebuje 20. ali slabšega mesta.

Samozavest ji dajejo tudi dolgoletne izkušnje. "Plavanje je specifičen šport. Če te teden dni ni v vodi, se to pozna. A po 20 letih imam za sabo zelo veliko treninga. Ne bi smelo trajati predolgo, da pridem na raven, na kateri sem bila pred pol leta."

Pot do vrnitve je še dolga. Klinarjeva še vedno trenira po prilagojenem programu. "Strah me je, da bi obnovila poškodbo. Tudi na višinske priprave nisem šla, saj bi bil tempo tam zame prehud. Trenirala sem z mlajšimi plavalci, tako bo še nekaj časa, nato pa upam, da se bom čim prej vrnila v prvo skupino k svojemu trenerju Mihi Potočniku," še pravi plavalka radovljiškega kluba. Naslednji realen tekmovalni cilj bi bil lahko svetovno prvenstvo v Kazanu leta 2015. "Tako daleč naprej še nisem razmišljala. Zdaj sem osredotočena le na treninge."

Delno med povratnike spada tudi njen klubski sotekmovalec pri Gorenjski banki Radovljici Robi Žbogar, ki v preteklem letu ni našel prave vrhunske forme. Z dosežki je že izstopal pred tednom dni na Ravnah na Koroškem. "Priprave so bile zelo uspešne, zdi se mi celo, da sem treniral bolj kakovostno kot kadarkoli prej. Spremembo sem naredil tudi v fitnesu, kjer delava z Juretom Drakslerjem."

"Občutek imam, da napredujem na suhem in da sem v vodi bolj stabilen, lepše drsim in na zadnjih metrih na 200 delfin sem zdaj močnejši. A kako je v resnici, bomo šele videli. Upam na najboljše. Izidi še niso tako vidni, kot bodo, upam, na koncu sezone," še pravi Žbogar, ki si želi čim prej doseči normo za EP, da bi se lahko nato v miru pripravil na prvenstvo.

Sam pravi, da je na treningih po novem precej sprememb. "Bistvena razlika je ta, da prav na vseh treningih delfina skušam plavati tekmovalno tehniko z drsenjem, trebušnimi mišicami, nogami. Lani ni šlo, letos pa mi gre zelo dobro."