Reli Monte Carlo – kot bi osvojil Everest

Ideja o ustanovitvi relija Monte Carlo ni imela prav nobene povezave z avtomotošportom. Ker so želeli Monačani v zimskih mesecih privabiti več turistov, je dal princ Albert I. blagoslov za izvedbo "relija" iz več evropskih mest v kneževino ob Sredozemskem morju. Leta 1911 si ni nihče mislil, da bo Monte, kot ga danes ljubkovalno imenujemo, postal največji reli na svetu. Do druge svetovne vojne so izvedli 18 dirk. Štiri leta po vojni (1949) se je začela moderna doba monaškega relija. Čeprav so bili po vojni kritiki avtomotošporta zelo glasni, se je ob vnovičnem rojstvu relija Monte Carlo nanj prijavilo kar 205 posadk. Zmagovalec dirke je bil Jean Trevoux. Francoz je zmagal tudi 10 let prej. Še več: na obeh dirkah je sedel za volanom istega avtomobila – hotchkiss 686 GS.

Diskvalificirali prve štiri

Razplet dirke leta 1966 velja za enega najbolj kontroverznih v zgodovini avtomotošporta. Zaradi nedovoljenih žarnic v prednjih lučeh so organizatorji diskvalificirali četrto leto zapored premočne dirkače minija (Tima Mäkinena, Rauna Aaltonena in Paddyja Hopkirka) in četrtouvrščenega Rogerja Clarka s fordom cortino. Tako je zmaga s francoskim citroënom romala v roke Paulija Toivonena. Finec zaradi neumnega razloga za diskvalifikacijo najboljših protestno ni želel sprejeti pokala. Mimogrede: 20 let pozneje je Monte dobil Paulijev sin Henri Toivonen. V sezoni 1967 je vendarle spet zmagal dirkač z minijem copperjem S. To je bil Rauno Aaltonen. Mini je tako v 60. letih dobil štiri relije Monte Carlo.

Prva dirka WRC Andruetu, lanska Loebu

Ko se je leta 1973 pod organizacijo Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) začelo uradno svetovno prvenstvo v reliju (WRC), je reli Monte Carlo postal uvodna dirka sezone. In tako je še danes, izjema so bile sezone 2009, 2010 in 2011, ko je bila dirka del medcelinskega reli izziva (IRC). Prvo dirko za točke svetovnega prvenstva je dobil Francoz Jean-Claude Andruet z avtomobilom alpine-renault A110 1800. V 70. letih so dominirali dirkači z lancio stratos (1975, 1976, 1977 in 1979), v 80. pa z lancio delta integrale (1986, 1987, 1988, 1989, 1990 in 1992). Lani je bil še šestič najboljši devetkratni prvak iz Francije Sebastien Loeb s citroënom DS3 WRC.

Revolucionarni audi quattro

V sezoni 1981 se je na Monteju zgodila revolucija. Audi je na dirko prišel z dirkalnikom na štirikolesni pogon in turbo motorjem! Tekmecem se je za reli avtomobil to zdelo nekaj nepredstavljivega. A Finec Hannu Mikkola, dve leti pozneje svetovni prvak in zmagovalec 18 dirk, je z audijem quattro tekmecem odčital lekcijo. Kljub zasneženim cestam je Bernarda Darnicheja z lancio stratosom prehitel že po 10 kilometrih. Mikkola je zaradi nesreče zadnji dan relija sicer odstopil, a je z najhitrejšimi časi na osmih hitrostnih preizkušnjah dokazal, kakšna je prihodnost relija.

Röhrl kralj Monte Carla

Če je danes kralj relija Monte Carlo Loeb, je bil v 80. letih to Nemec Walter Röhrl. V sezoni 1984 je prišel do svoje četrte monaške zmage v petih letih, prve z audijem quattrom A2. Ta zmaga je bila še toliko več vredna, ker je prvič vozil avtomobil z zavorno stopalko za levo nogo. Šele na sami poti na reli se je namreč naučil zaviranja z levo. Dvakratni prvak (1980 in 1982) in zmagovalec 14 dirk je bil dve leti pozneje imenovan za najboljšega relista stoletja. "Zmaga v Monte Carlu je bila moj življenjski cilj, moj Mount Everest," je takrat dejal Röhrl.

Leta 1997 debi razreda WRC

Iz bogate zgodovine Monteja izpostavimo še dirko leta 1997. Tistega leta se je ta še zadnjič začela s štartom z vseh strani Evrope, odtlej dirkajo samo še na cestah nad monaško kneževino. Obenem pa so takrat predstavili dirkalnik razreda WRC. Za razliko od predhodnikov razreda A so bili novi avtomobili že na prvi pogled bolj dirkalni, manj produkcijski. FIA je na ta način želela privabiti več avtomobilskih proizvajalcev. Prvi reli z dirkalnikom razreda WRC je dobil Piero Liatti s subaru imprezo. To je bila Italijanova edina zmaga v svetovnem prvenstvu.

Med 15. in 20. januarjem sledi že 81. reli Monte Carlo.