Incident, ki je njej in še marsikomu spremenil življenje #video

Mnogo let je veljalo, da ženske niso sposobne preteči maratona, zato jim nastopa na uradnih maratonskih tekmovanjih tudi niso pustili. Najstarejši vsakoletni maraton na svetu poteka v Bostonu. Prva izvedba je bila že davnega leta 1897 in vse do leta 1966 so na njem nastopali le moški.

Tega leta je Roberta Gibb nastopila prvič, a ne z uradno številko. Do štarta se je skrivala v grmovju, nato pa se ob poku pištole pridružila tekačem. To je storila še naslednji dve leti.

Pogumnejša je bila Kathrine Switzer

Leta 1967 se je Američanka Kathrine Switzer povsem običajno prijavila na tek. Izpolnila je prijavnico in prejela štartno številko 261. Na prijavnici ni jasno označila, da je ženska, prijavila pa se je z inicialkami K. V. Switzer, zaradi česar njenega spola niso razpoznali. Pozneje je razložila, da se je tako podpisovala tudi pod svoje članke na univerzi.

Kmalu po štartu se je zgodil incident

Switzerjeva se je na štartu pomešala med moške tekače, a mediji in organizatorji so hitro ugotovili, da je med tekmovalci tudi ženska. Kmalu po štartu jo je opazilo vozilo, ki je prevažalo novinarje in fotografe, ravno v tistem trenutku pa se je ob njej na progi znašel tudi Jock Semple, ena od uradnih oseb maratona.

Uradnik bostonskega maratona je jo takole želel spoditi s proge. Foto: Getty Images

Ta se je zagnal za tekačico in jo na silo skušal zvleči s proge. "Obrnila sem se in zagledala ta zoprn obraz, najbolj zoprn obraz, kar sem jih kadarkoli videla. Zagrabil me je in se drl, naj se speljem z njegove tekme, hkrati pa je poskušal iztrgati mojo štartno številko. Zgodilo se je v trenutku, a ta trenutek mi je spremenil življenje," se še danes živo incidenta spominja Switzerjeva, ki bo letos, 50 let po neljubem dogodku, pri 70 letih spet nastopila na bostonskem maratonu.

Takrat je z njo tekel fant Tom Miller, nekdanji igralec ameriškega nogometa, ki je uradnika kar odnesel s proge. Vse se je dogajalo v navzočnosti fotografov, ki so vse dokumentirali, zgodba pa je obšla svet. Switzerjeva je lahko nadaljevala tek in maraton tudi uspešno končala.

Njen boj je obrodil sadove

Čeprav nekateri niso odobravali njenega nastopa, se je ona še naprej borila za vključitev žensk v maratonske prireditve. Njen boj je obrodil sadove, saj so predvsem po njeni zaslugi leta 1972 na bostonskem maratonu prvič lahko nastopile tudi ženske. Nastopilo jih je osem, vse pa so pritekle do cilja.

"Ko grem v današnjih časih na bostonski maraton, imam mokra ramena, saj dekleta jokajo na njih in pravijo, da sem jim spremenila življenja," razlaga danes 70-letna Switzerjeva. Foto: Getty Images Še več, delno tudi po njeni zaslugi so leta 1984 maratonke prvič nastopile tudi na olimpijskih igrah. Do takrat je bila najdaljša ženska tekaška disciplina na igrah tek na 1.500 metrov. Switzerjeva, ki je bila odlična maratonka in je enkrat tudi slavila na maratonu v New Yorku, je pozneje postala televizijska komentatorka, prvi maraton pa komentirala prav na olimpijskih igrah leta 1984.

"V zadnjih 50 letih smo doživeli pravo revolucijo v ženskem teku. V ZDA je danes več tekačic kot tekačev. Trend je podoben v Kanadi, Franciji, na Japonskem. Toliko se je spremenilo v času mojega življenja," pravi danes 70-letna tekačica, ki je pred leti ustanovila dobrodelno organizacijo 261 Fearless, ki nosi ime po štartni številki, s katero je nastopila pred 50 leti: "Ljudje pošiljajo fotografije s to številko na hrbtu, čeprav imajo že svoje številke, dobila sem tudi nekaj fotografij s tatuji številke 261. Nekaterim to očitno res veliko pomeni."