Športni dogodek, ki je nacistično pošast za hip postavil na realna tla

Olimpijski ogenj, ki je na atletskem štadionu (Olympiastadion) v nacističnem Berlinu tlel v čast igram XI olimpijade, je ugasnil na današnji dan leta 1936. Največjega športnega dogodka v tistem letu se je udeležilo tudi 27 Slovencev, glavni junak iger pa je po zaslugi izjemnih atletskih predstav postal Američan Jesse Owens.

Temnopolti atlet, ki je na igrah osvojil kar štiri zlate olimpijske medalje, je namreč ovrgel teorijo o superiornosti arijske rase, ki se je bohotila že šest let pred uradnim začetkom druge svetovne vojne. Olimpijski mrk je zaradi vojne vihre in povojne obnove trajal vse do leta 1948.

Štirikrat zlat v Berlinu – dosežek, ki mu je bil kos šele Carl Lewis

A vse to bi ob množici športnih presežkov bržkone utonilo v pozabo, če ne bi Jesse Owens leta 1936 nastopil na olimpijskih igrah v Berlinu.

Takrat komaj 23-letni golobradi mladenič je osvojil kar štiri olimpijske medalje: v teku na 100 in 200 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov in v skoku v daljino.

Za podoben dosežek je bilo treba čakati skoraj pol stoletja, ko je na poletnih olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu Carl Lewis dosežek izenačil.

O dogajanju v Berlinu so dolga leta krožile vse mogoče teorije. Da je Adolf Hitler, ki je bil takrat že zvezda nacističnega sistema, zavrnil rokovanje z ameriškim atletom, da so nemški navijači Owensa brezvestno izžvižgali in da so bile igre pravi poraz teorije o arijski prevladi.

Nekaj let po igrah so na plan prišla dejstva, ki dokazujejo, da ni res prav nič od zgoraj naštetega.

Temnopolti trn v peti ameriške politike

Zanimivo in še bolj sporno od govoric, da naj bi avstrijski diktator zavrnil rokovanje s temnopoltim atletom, pa je dejstvo, da je bil veliki ameriški junak bolj kot Hitlerju trn v peti ameriškim belopoltim politikom. Takratni predsednik ZDA Franklin Delano Roosvelt in naslednji v vrsti za predsedniški stolček Harry S. Truman Owensu nista čestitala, niti mu poslala avtograma. Barva njegove kože je bila zanju očitno preveč odbijajoča.

Owens je bil slave, ki si jo je zaslužil že leta 1936, deležen šele 19 let pozneje, ko ga je takratni ameriški predsednik Dwight D. Einsenhower razglasil za ambasadorja športa. Bil je tudi eden izmed prvih 24 atletov, ki so bili leta 2012 sprejeti v Mednarodni atletski hram slavnih.

Kaj je Hitler v primerjavi z rasnim razlikovanjem?

Čeprav je bil Owens s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami nesporni junak olimpijskih iger leta 1936, pa mu v ZDA niso namenili pozornosti, ki bi si jo nedvomno zaslužil. Rasno razlikovanje tudi njega ni obšlo.

"Po vseh zgodbah, ki sem jih slišal na račun Hitlerja in njegovih žaljivk, sem se vrnil v svojo domovino in kaj me je čakalo tam? Nisem se smel voziti v sprednjem delu avtobusa, vkrcati sem se moral pri zadnjih vratih. Nisem smel živeti tam, kjer bi si želel. No, kje je tukaj razlika," se je jezil po vrnitvi v ZDA, kjer je zaman čakal na povabilo v Belo hišo. Še telegrama s čestitkami mu niso namenili.

So mu pa zato navijači pripravili častno parado v New Yorku, a tudi tu ni šlo brez rasnega razlikovanja. Ko je prestopil prag hotela Waldorf Astoria, kjer so pripravili sprejem v njegovo čast, mu je vodstvo hitro dalo vedeti, da naj, če se želi peljati z dvigalom, uporabi tisto za osebje, drugo je namreč rezervirano za belce.

Ni se spominjal medalj, spominjal se je Nemca

Čeprav bi pričakovali, da so se Jesseju Owensu v Berlinu v spomin najbolj vtisnile olimpijske medalje, pa mu je več kot to pomenilo prijateljstvo z največjim tekmecem pri skoku v daljino, Nemcem Luzom Lungom, ki je v tej disciplini zaostal le za Owensom.

Nemec z značilnimi arijskimi lastnostmi mu je v kvalifikacijah pomagal z nasvetom o mestu odriva in je bil prvi, ki je Owensu po zmagi v znak spoštovanja segel v roko.

Ta mu je bil za izkazano naklonjenost (pred Hitlerjevimi očmi) vse življenje izredno hvaležen.

"Če bi vse medalje in pokale pretopil, pa to ne bi zadostovalo za 24-karatno prijateljstvo, ki sem ga čutil do njega," se je Lungu poklonil Owens.

Po igrah sta si še izmenjala nekaj pisem, srečala pa se nista nikoli več. Lung je kot nemški vojak umrl v drugi svetovni vojni.

Za preživetje je poprijel za vsako delo

Owensu po vrnitvi iz Berlina ni bilo postlano z rožami. Ker je želel unovčiti svojo olimpijsko slavo (tudi z bolj komercialnimi potezami) in se je odpovedal nastopu v dresu ameriške državne reprezentance na mitingu na Švedskem, so ga izključili iz Zveze ameriških amaterskih športnikov, s čimer je bilo na mah konec tudi njegove športne kariere.

Za preživetje svoje družine je olimpijski šampion moral poprijeti za vsako delo. Številni so ga kritizirali, da je postal "športni cirkusant", a se ni dal. V teku je izzival športnike iz drugih športnih zvrsti, ki jim je priznal nekaj metrov prednosti, meril se je tudi z dirkalnimi konji in psi, celo z motorji in avtomobili. Delal je kot hišnik in kot pomočnik na bencinski črpalki.

"Ljudje so govorili, da je takšno delo za olimpijskega prvaka ponižujoče, a drugega mi ni preostalo. Kako naj se najem od štirih olimpijskih medalj?" je zagovarjal svoje odločitve. "Seveda me je motilo," je priznal pozneje: "A je šlo vsaj za pošteno delo. Jesti sem moral."

Owens se je pozneje preizkusil tudi kot partner v čistilnem servisu, a sta ga partnerja pretentala, tako da je le tri leta po olimpijskem triumfu moral razglasiti bankrot. Obtožili so ga celo utaje davkov.

Starost dočakal na zeleni veji

Kar nekaj let je trajalo, da se je spet postavil na noge. Postal je govorec in predstavnik za odnose z javnostmi, kar mu je mošnjiček tako napolnilo, da je družina Owens končno lahko dostojno zaživela. Njegove tri hčerke Gloria, Marlene in Beverly danes skrbijo za Fundacijo Jesse Owens, ki mladim športnikom brez sredstev pomaga do uresničitve njihovih sanj.

Tudi Owens je sanjal. Bil je idealist. Še nekaj dni pred smrtjo leta 1980 je ameriškega predsednika Jimmy Carterja poskušal prepričati, naj ZDA ne bojkotirajo olimpijskih iger v Moskvi. Zagovarjal je stališče, da so olimpijski ideali nad vojno in politiko. Žal pri tem ni bil uspešen.

Umrl je pri 66 letih. Zanj je bil usoden pljučni rak. Jesse Owens je bil zadnjih 35 let življenja verižni kadilec.