Nedelja, 19. 3. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Skok v športno preteklost – Wilma Rudolph
Rekli so ji, da ne bo nikoli hodila, ona pa je osvojila tri zlate olimpijske medalje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Kar je uspelo ameriški šprinterki Wilmi Rudolph, meji na čudež. Zaradi otroške paralize do 12. leta brez pomoči opornice ni mogla hoditi, pri 20 letih pa je na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 osvojila tri zlate medalje.
"Črna gazela", "tornado" in "črni biser" so bili vzdevki, ki so se prijeli ameriške šprinterke Wilme Rudolph, ta je na olimpijskih igrah v italijanski prestolnici postala prva ameriška atletinja, ki je na istih igrah osvojila tri olimpijske medalje. V slogu današnjega jamajškega superzvezdnika Usaina Bolta je slavila v tekih na 100, 200 in 4 x 100 metrov.
Rekli so ji, da ne bo nikdar hodila
Wilma, ki se je rodila prezgodaj in je ob rojstvu tehtala le dva kilograma, je bila 20. od 22 otrok od v družini. Pri štirih letih je zbolela za otroško paralizo. Čeprav si je opomogla, pa brez opornice ni mogla hoditi. Zdravniki so bili mnenja, da nikdar ne bo normalno hodila.
Zaradi opornice se ji je noga ukrivila, zaradi česar je morala redno hoditi na terapije, končala jih je pri 12. letih, ko je končno le shodila brez vsakršne pomoči.
Zdravnik mi je dejal, da nikdar ne bom hodila. Mati mi je rekla, da bom. Verjela sem svoji mami.
Sprva je trenirala košarko, prelomnica v njeni karieri pa se je zgodila, ko jo je na šolski atletski stezi opazil trener Ed Temple in jo prepričal, da začne trenirati atletiko. Pri 16 letih si je že prislužila mesto v ameriški reprezentanci, ki je nastopila na olimpijskih igrah leta 1956 v Melbournu. Bila je članica štafete 4 x 400 metrov in osvojila bronasto medaljo.
Trojna olimpijska krona
Štiri leta pozneje je na igrah v Rimu osvojila trojno krono. Najprej je v času svetovnega rekorda 11,0 pred 80 tisoč gledalci zmagala v teku na 100 metrov, a rekord ni bil priznan, saj je imela izdatno pomoč vetra.
Podelitev medalj v Rimu leta 1960 v disciplini 200 metrov.
V teku na 200 metrov je zmagala s časom 23,2, kar je bil nov olimpijski rekord. Po dvojni zmagi so jo številni oklicali za najhitrejšo žensko v zgodovini.
Skupaj s članicami štafete je zmagala še v teku na 4 x 400 metrov, s časom 44,5 pa so dekleta postavila nov svetovni rekord.
Prvič združila mesto Clarksville
Ob vrnitvi v domači kraj so olimpijski ekipi pripravljali dva sprejema, enega za belce in enega za črnce. Na njeno željo so v mestu Clarksville prvič v zgodovini pripravili skupni sprejem za vse.
Rudolphova je športno kariero končala že pri rosnih 22 letih in postala učiteljica. Leta 1974 je bila sprejeta v nacionalno atletsko hišo slavnih, leta 1983 v nacionalno olimpijsko hišo slavnih in leta 1994 v nacionalno žensko hišo slavnih.
Istega leta je Američanka pri 54 letih umrla za posledicami raka na možganih.
