Kristjan Čeh
Četrtek, 15. 2. 2024, 16.01
10 mesecev, 1 teden
Pred slovenskimi atleti pestra sezona
Tina Šutej bo zaradi poškodbe izpustila SP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Tina Šutej zaradi poškodbe ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Glasgowu.
Najboljša slovenska atletinja zadnjega obdobja Tina Šutej zaradi poškodbe ahilove tetive ne bo nastopila na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo v škotskem Glasgowu potekalo od 1. do 3. marca. Slovenska rekorderka v skoku s palico se je za odpoved odločila, ker se želi po počitku normalno in brez bolečin pripraviti na sezono na prostem.
"Gre za obrabo materiala, tetiva je vneta oziroma kronično zadebeljena. In ko se pojavi bolečina, te ne moreš kar tako odstraniti. Ponavadi mi je po sezoni pomagalo, da sem imela tri, štiri tedne počitka povsem brez treningov in teka. Potem sem lahko normalno začela trenirati," je Šutej povedala ob robu podpisa pogodb z Atletsko zvezo Slovenije in nekako napovedala potek dogodkov v naslednjih tednih in mesecih.
"Ravno zaradi tega sem se odločila, da končam dvoransko sezono, ker če bi izsiljevala na SP, bi se ta počitek zamaknil v marec in bi lahko začela trenirati aprila. Sezona na prostem pa se začne maja, kar bi bilo premalo časa za pripravo. Vzela si bom tri tedne premora brez teka. Vse bom storila, da to ne bo le počitek, ampak da bom s terapijami in ostalim aktivna pri izboljšanju stanja," je dodala 35-letnica.
Priprave bo tako v celoti posvetila sezoni na prostem, najprej za evropsko prvenstvo v Rimu od 7. do 12. junija, kmalu nato še za olimpijske igre v Parizu od 26. julij do 11. avgusta.
Pravi, da bi lahko bila po mesecu počitka v pravi formi v okoli treh mesecih. "Olimpijske igre so še tako daleč, da tudi če februarja in marca počivam in ne treniram, ne bo nobenega problema," pravi Šutej.
Štiri odličja na velikih atletskih tekmovanjih
Petintridesetletna Šutej je v prejšnjih dveh letih osvojila štiri odličja na velikih atletskih tekmovanjih, po dve srebrni in bronasti na EP ter dve četrti mesti na SP na prostem predlani in lani. Zato ni želela na Škotsko odpotovati brez visokih ciljev. Tudi zaradi tega je bila nekaj dni zelo slabe volje.
V sistem financiranja AZS je vključenih okrog 145 atletov in atletinj.
"Zelo težko je, saj tudi na treningih in tekmah ne moreš uživati. Če se ves čas ukvarjaš le z bolečino, se ne moreš v popolnosti osredotočiti na stvari, ki jih moraš početi. Z leti se stvari malo nabirajo, je težje, ampak zaenkrat se dobro borim. Zdaj, ko sem se odločila, da ne grem na SP v Glasgow, sem bila tri dni kar slabe volje. Vendar sem iz najhujšega in pripravljena na borbo," pravi članica celjskega Kladivarja.
Januarja kljub bolečinam zmagala
Šutej je 30. januarja kljub bolečinam v Ostravi zmagala in preskočila 4,73 m, s čimer se je najbolj približala svojim najboljšim izidom v karieri. Kasneje tako visoko ni več posegla. "Mogoče bo treba kaj spremeniti pri treningu in zmanjšati količino. Dobili smo potrditev, da lahko s takimi treningi skočim zelo visoko. Treningi zadnji mesec in pol niso bili takšni, kot morajo biti, količina teh pa polovična ali še manj," je priznala Ljubljančanka.
"Treningi zadnji mesec in pol niso bili takšni, kot morajo biti, količina teh pa polovična ali še manj," je priznala Ljubljančanka.
V športno zrelih letih niza odlične dosežke in izide. V ameriškem Eugenu je 16. septembra lani na finalu diamantne lige zasedla drugo mesto, ko je s 4,81 metra postavila slovenski rekord na prostem, absolutnega pa s 4,82 m 2. februarja, prav tako 2023, v dvorani v Ostravi. Trenutno si deli 21. mesto vseh časov na prostem in 13. v dvorani.
Petintridesetletnica zato ne razmišlja o koncu kariere, a je veliko odvisno od nadaljnjega poteka sezone. "Če bo vse super in se bom dobro počutila ter bom zadovoljna s sezono, je možno, da se bom odločila za nadaljevanje kariere. Je pa v tem trenutku o tem težko govoriti," je za konec še dejala Šutej.
AZS sklenila pogodbe z atleti za leto 2024
Atletska zveza Slovenije (AZS) je danes sklenila pogodbe s svojimi najboljšimi športniki za letošnje leto. Načrtovana vrednost letošnjih pogodb je 322.170 evrov (lani 305.795 evrov, predlani 290.000 evrov). Devetindvajset je članov vrhunske selekcije, skupno pa je v sistem financiranja AZS vključenih okrog 145 atletov in atletinj.
Slovenski atleti bodo letos od AZS sredstva v prvem obroku dobili mesec dni prej kot običajno, torej 15. marca. Prošnjo je podal svet atletov, zveza pa je to upoštevala.
"Vsi vemo, da bo letošnja sezona zanimiva, da se bodo zaradi olimpijskih iger in evropskega prvenstva tekmovanja začela zelo hitro. Zato se tudi na AZS zavedamo, da se bodo priprave športnikov začele prej. Z veseljem smo izpeljali aktivnosti, da čim prej pridete do sredstev," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor AZS Nejc Jeraša, ki je govoril v imenu zaradi bolezni odsotnega predsednika AZS Primoža Feguša.
Nejc Jeraša
Letos bo v sistem financiranja vključenih 145 atletov in atletinj, kar je 50 odstotkov več kot denimo leta 2021, ko je bilo teh 98. Skupna vrednost pogodb je 322.170, v kar pa niso všteta sredstva Olimpijskega komiteja Slovenije, ki jih bodo atleti na OI dobili naknadno. Obenem bo za sama tekmovanja na voljo še 243.000 evrov, kar skupni znesek za vrhunsko atletiko dvigne na dobrih 655.170 evrov.
Najboljši slovenski atlet zadnjega obdobja in slovenski rekorder v metu diska Kristjan Čeh je eden od petih članov vrhunske selekcije 1, v kateri so še najboljša atletinja Tina Šutej, Anita Horvat, Lia Apostolovski in Maruša Mišmaš Zrimšek. Pogoj za uvrstitev vanjo je bila norma za lansko SP na prostem ali uvrstitev v finale SP, torej med 12 najboljših.
V vrhunski selekciji 2 je sedem atletinj in atletov, Neja Filipič, Klara Lukan, Nika Glojnarič, Matic Ian Guček, Eva Pepelnak, Martina Ratej in Agata Zupin. V tretji skupini te najvišje rani pa so Anej Čurin Prapotnik, Filip Jakob Demšar, Lana Andolšek, Rok Ferlan, Jerneja Smonkar, Anja Fink in Joni Tomičič Prezelj.
Mednarodna selekcija ima 17 članov
Mednarodna selekcija ima 17 članov, povečini obetavnih mladih, med njimi pa je tudi trojica izkušenih tekmovalcev z nastopi na največjih tekmovanjih, tudi olimpijskih igrah. To so Luka Janežič, slovenski rekorder na 400 m, ki se po poškodbi vrača, Maja Mihalinec Zidar, ki po materinstvu že nekaj časa tekmuje, ter slovenski rekorder na 800 m Žan Rudolf. V njej je tudi prav tako izkušena slovenska rekorderka v metu diska Veronika Domjan.
Preostalo trinajsterico sestavljajo člani vrhunske mlade selekcije. AZS dodatno podpira tudi nacionalno in reprezentančno selekcijo ter nacionalne panožne ekipe v sprintih, na ovirah, skokih in mnogoboju, tekih na srednje in dolge proge ter štafete. Tako bo skupno število posameznikov, ki jih bo finančno podprla zveza, preseglo stotico.
Poleti evropsko prvenstvo, nato še olimpijske igre.
V začetku marca SP v dvorani
Letošnje koledarsko leto je zelo pestro s tremi velikimi članskimi tekmovanji. Najprej bo svetovno prvenstvo v dvorani v Glasgowu od 1. do 3. marca z bržčas štirimi slovenskimi predstavniki, v poletni sezoni pa sledita evropsko prvenstvo v Rimu od 7. do 12. junija ter nato še olimpijske igre v Parizu od 26. julij do 11. avgusta.
Pred kratkim je novo funkcijo vodje stroke na AZS prevzel Lado Mesarič, ki je nedavno nasledil Alberta Šobo. "Prave komunikacije še nimamo, razen s tistimi, ki jih poznam od prej. Funkcija je takšna, da si želimo čim manj hrupa, da nas čim manj opazijo. Toda tisto, kar naredimo, želimo narediti dobro. Vsi dokumenti so sprejeti, atleti pa so tisti, ki bodo morali izpolniti pogoje in se uvrščati na velika tekmovanja. Verjamem, da bo teh veliko," je za konec novinarske konference dodal novi vodja stroke.
