Ponedeljek, 1. 3. 2021, 16.45
3 leta, 9 mesecev
Pred odhodom na atletsko dvoransko evropsko prvenstvo
Po Torinu Torun? Slovenija odhaja po prvo medaljo po 12 letih čakanja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
3
Konec tedna bo na sporedu dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki. Na prvem velikem atletskem tekmovanju po letu in pol bomo spremljali tudi številno slovensko zasedbo. Na Poljsko bo odpotovalo 14 slovenskih atletov in atletinj. Želja je medalja. Nazadnje jo je Slovenija osvojila leta 2009 v Torinu. Zdaj odhaja v Torun.
Maruša Mišmaš je največji slovenski up za medaljo na prihajajočem dvoranskem evropskem prvenstvu.
Zaradi epidemije so najboljši atleti lani najprej ostali brez dvoranskega svetovnega prvenstva v Nanjingu na Kitajskem, potem so bile prestavljene še olimpijske igre v Tokiu, odpadlo pa je tudi evropsko prvenstvo, ki bi ga moral gostiti Pariz. Od svetovnega prvenstva 2019 v Dohi bo do letošnjega evropskega prvenstva, ki bo od petka do nedelje v Torunu, minilo kar leto in pol.
Slovenski atleti in atletinje so, tako kot njihovi kolegi z vsega sveta, v zadnjih 18 mesecih lahko trenirali, niso pa mogli preveriti, kako dobri so. Zdaj bodo po dolgem času spet dobili priložnost, zato ne čudi, da na Poljsko potuje tako številčna zasedba, kot že dolgo ni bila.
Največjega upa za medaljo na olimpijskih igrah, ki je pretekli konec tedna z odličnim rezultatom začel z novo sezono, Kristjana Čeha, na Poljskem ne bo, saj v dvoranski atletiki meta diska ne poznamo, bo pa Slovenija kljub vsemu upala na medaljo.
Dve atletinji se odkrito spogledujeta z medaljo
Največji up je zagotovo Maruša Mišmaš (Mass), ki ima najboljši prijavljen izid v teku na tri tisoč metrov med vsemi tekmovalkami. "Imam visoke cilje in dober rezultat, a to bom morala potrditi na tekmovališču. Sem dobro pripravljena, zato na Poljsko potujem zelo samozavestno. Imam tudi že kar nekaj izkušenj, tako da se prvenstva zelo veselim," pred odhodom na veliko tekmovanje pravi v zadnjih letih najboljša slovenska atletinja, ki na prostem navdušuje predvsem v teku na tri tisoč metrov z zaprekami. Disciplini, ki je v dvorani ne tečejo.
Tina Šutej, slovenska rekorderka v skoku s palico, je odkrito napovedala boj za medaljo.
Z medaljo se odkrito spogleduje tudi Tina Šutej (Kladivar). "Napovedala sem že, da je moj cilj medalja. Glede na izide, ki jih imam v tej sezoni, je ta cilj realen. Imeli bomo le finalni nastop, saj so kvalifikacije odpadle. Pripravljena sem dobro. Upam na najboljše," je povedala slovenska rekorderka v skoku s palico, ki ima z letošnjim najboljšim rezultatom, preskočila je 470 centimetrov, tretji izid med 13 prijavljenimi atleti. Upoštevajoč njen lanskoletni osebni rekord, skočila je 474 centimetrov, je prav tako na tretjem mestu.
Veliko si lahko obetamo tudi od najhitrejše slovenske šprinterke Maje Mihalinec (Mass), ki ima osmi najboljši izid sezone (7,23) v teku na 60 metrov med kar 44 prijavljenimi atletinjami. "Sezono sem začela dobro. Verjela sem sicer, da bom do evropskega prvenstva še malo hitrejša, toda po zadnjih treningih sodeč, sem spet v dobri formi in pripravljena kot sem bila na začetku sezone. Sestaviti moram dober tek. Upam, da mi bo v Torunu uspelo," je povedala izkušena 31-letna slovenska atletinja.
Štirih z normo ne bo zraven, trije brez norme potujejo
Anita Horvat
Mednarodne norme so izpolnili še štiri atletinje in sedem atletov, dosegli so jih še Luka Janežič (Kladivar), Lovro Mesec Košir (Mass), Jure Grkman (Kamnik) in Gregor Grahovac (Mass) v teku na 400 metrov, Tilen Ovniček (Krka) na 60 metrov, na 800 metrov Žan Rudolf (Mass), Agata Zupin (Velenje) na 400 metrov, Klara Lukan (Kladivar) na 1500 in 3000 metrov, Jerneja Smonkar (Velenje) na 800 metrov, Anita Horvat (Velenje) na 400 in 800 metrov ter Filip Jakob Demšar (Mass) na 60 metrov ovire.
Slednji je na študiju v ZDA in se je uvrstil v finale ameriškega študentskega prvenstva, na Poljskem pa ne bo nastopil tudi zaradi potovalnih omejitev v času pandemije novega koronavirusa. Zupinova je odpovedala udeležbo zaradi poškodbe roke, prav tako je tekmo v Torunu s svojega seznama črtal Grkman. Na evropskem prvenstvu tako ne bo četverice tekačev na dva dvoranska kroga, tudi sicer pa na prvenstvu ne bi mogla nastopiti slovenska štafeta 4 X 400 metrov, saj bo na Poljskem tekmovalo le šest štafet z najboljšimi časi leta na stari celini.
Ob naštetih ima normo tudi Nick Kočevar, z rezultatom 6,75 letos najhitrejši Slovenec v teku na 60 metrov, ki pa ga na Poljskem žal ne bomo videli, saj po tem, ko je pred leti nastopal za Nemčijo, še nima pravice nastopa v slovenskem dresu.
Evropska atletika (EA) je 25. februarja dala zeleno luč za nastop še trem slovenskim atletom, ki sicer niso dosegli norme. To so člani ljubljanskega Massa: Lia Apostolovski v skoku v višino in v troskoku Neja Filipič in Jan Luxa. Rok za mednarodne norme je začel teči že 1. maja 2019, končal pa se je 24. februarja. V številnih disciplinah pa so bile norme tako visoke, da jih ni zmoglo za tekmovanje načrtovano število udeležencev in so dodatne določili glede na njihove dosežke.
Tudi predsednik AZS Roman Dobnikar je pred tekmovanjem na Poljskem optimist.
"Vsako leto je ekipa večja, dajemo priložnost mladim, a obenem ne izpuščamo priložnosti za uveljavljene atlete. To seveda vpliva na večje stroške zveze, ampak to je tudi naše delo. Naš novi slogan 'Gremo po kolajne' ni pritisk na tekmovalce, saj si uspehov sami najbolj srčno želijo, ampak kaže na to, da naša atletika ni povprečna," pa je pred odhodom na prvo veliko tekmovanje v svojem drugem mandatu v vlogi predsednika Atletske zveze Slovenije povedal Roman Dobnikar, ob koncu lanskega leta ponovno izvoljen za štiriletni mandat.
Slovenija lovi prvo medaljo po letu 2009, ko je osvojila kar dve
Če bo Slovenija prišla do medalje, ji bo to uspelo osmič v zgodovini dvoranskih evropskih prvenstev in prvič po 12 letih čakanja, ko sta v Torinu do srebra prišli Marija Šestak v troskoku in Sonja Roman v teku na 1500 metrov.
Zadnji slovenski kolajni na dvoranskih EP: srebrni Sonja Roman in Marija Šestak v Torinu leta 2009.
Srebro sta z dvoranskih evropskih prvenstev prinesli še Brigita Bukovec v teku na 60 metrov z ovirami leta 1996 v Stockholmu in Alenka Bikar leta 2000 v Gentu v teku na 200 metrov.
Do zdaj edino zlato medaljo je Sloveniji leta 2002 na Dunaju s svetovnim rekordom prinesla Jolanda Čeplak v teku na 800 metrov. Nekdanja zvezdnica slovenske in svetovne atletike je bila leta 2007 v Birminghamu tudi bronasta, bron pa je leta 1996 iz Stockholma prinesla tudi žal že pokojna Jerneja Perc v teku na 60 metrov.
3