Od junaka do bedaka v 9,79 sekunde

Rodil se je na Jamajki leta 1961 in se s 15 leti preselil v Kanado, v Ontario. Tam je začel trenirati atletiko in hitro dal vedeti, da je strašansko hiter. Začel je vaditi pod vodstvom priznanega trenerja Charlieja Francisa, s katerim sta pozneje dosegla vrh in tudi padla na dno. Hitro je začel dosegati vidnejše rezultate, prvič pa na velikem tekmovanju nastopil na svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih. Na Finskem, tekel je seveda na 100 metrov, je izpadel v polfinalu.

Že leto pozneje je ob krstnem nastopu na olimpijskih igrah, takrat jih je gostil Los Angeles, dosegel prvi velik uspeh. Na najkrajši šprinterski razdalji je bil tretji. Medaljo je dobil tudi s kanadsko štafeto 4 x 100 metrov. Potem je postavil svetovni dvoranski rekord v teku na 60 metrov in velikemu rivalu, Američanu Carlu Lewisu, dal vedeti, da ga utegne brcniti s šprinterskega prestola.

S prestola je zrinil Carla Lewisa

To se je leta 1987 na svetovnem prvenstvu v Rimu tudi zgodilo. In to na kakšen način. Do takrat nedotakljivega Lewisa je v finalu teka na 100 metrov premagal s svetovnim rekordom 9,83. Postal je velika svetovna zvezda. Na mesec je s sponzorskim denarjem služil pol milijona ameriških dolarjev, a prav ta hiter vzpon je šel marsikomu v nos. V prvi vrsti njegovemu največjemu tekmecu.

"Dosti šprinterjev je na vrh prišlo čez noč. Dvomim, da jim to uspeva brez pomoči nedovoljenih sredstev," je v enem izmed intervjujev povedal Lewis, ki Johnsona ni imenoval, a jasno je bilo, o kom je govoril. Že leto pozneje se je izkazalo, da je imel prav. Kot največja zvezda je leteči Kanadčan prišel na svoje druge olimpijske igre v Seulu in ta status tudi upravičil.

Polnil je medijski prostor: najprej zaradi zmage, potem zaradi goljufanja

24. septembra 1988 je zmagal v finalu olimpijskega teka na 100 metrov in v cilj pritekel v času novega svetovnega rekorda 9,79. Naredil je nov korak na poti do zvezd in bil v tistih dneh v središču pozornosti. Prve dni zaradi izjemnega dosežka, ki ga je pri 26 letih dosegel v najatraktivnejši atletski disciplini, a že tri dni pozneje je naslovnice polnil iz povsem drugačnega razloga. Zato, ker je poskrbel za enega največjih, če ne celo največjega, škandalov v zgodovini kraljice športov.

"Johnson je goljufal!" je pisalo na naslovnicah časopisov in v televizijskih špicah vsepovsod po svetu. V njegovi krvi, ki so mu jo vzeli takoj po sijajnem nastopu v velikem finalu, so našli sledi prepovedane substance anaboličnega steroida stanozolola. Izključili so ga z iger in mu nemudoma vzeli olimpijski naslov, ki ga je osvojil. Johnson, medtem se je že vrnil v Toronto, je napovedal pritožbo in zanikal zlorabo nedovoljenih poživil. Trdil je, da so mu prepovedane substance podtaknili v pijačo, a z Mednarodnega olimpijskega komiteja so Kanadčanu takoj sporočili: "Pritožbe ne bomo upoštevali!"

Neuspešen povratek in doživljenjski suspenz

Tako je Johnson pot od velikega junaka do bedaka prehodil v manj kot treh dneh. Oziroma, kot so zapisali v nekem kanadskem mediju: "Od junaka do bedaka v 9,79 sekunde."

Odzivi iz sveta športa so bili številni. Večina ga je obsojala, nekateri so mu tudi stali ob strani. Med drugim tudi njegov tekmec s tartanske steze Linford Christie. "Žal mi je zanj, saj je bil velik ambasador atletike in odlična oseba," je Johnsonu v bran stopil britanski zvezdnik svetovnega šprinta, ki je v seulskem finalu s tretje stopil na drugo stopničko. Kdo ve, zakaj je bil tako prizanesljiv. Morda zato, ker je tudi sam goljufal. Christeju so pozneje namreč prav tako dokazali, da je zlorabljal nedovoljena poživila.

Pa Johnson? Kaznovali so ga z dveletno prepovedjo nastopanja in mu odvzeli vse medalje, ki jih je osvojil. Januarja 1991 se je vrnil na atletske steze, a se mu nikoli ni uspelo približati dosežkom, s katerimi je navduševal pred tem. Na svetovno prvenstvo istega leta se sploh ni uvrstil, na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni ni prišel do finala.

Januarja 1993 je njegova zgodba o uspehu dokončno strmoglavila. Po dvoranskem mitingu v Montrealu je bil spet pozitiven na kontroli prepovedanih poživil in bil za vedno izključen z atletskih tekmovanj. V spomin vseh se je zasidral kot eden izmed največjih oziroma najbolj slovitih goljufivcev v zgodovini športa …